Slika, ki jo je Vermeer ustvaril okoli leta 1665, je bila raziskavam nazadnje podvržena leta 1994, ko so jo v muzeju Mauritshuis tudi restavrirali, piše francoska tiskovna agencija AFP. »Ponovno restavriranje slike sicer še ni potrebno, toda v zadnjih 25 letih je bil dosežen pomemben napredek na področju neinvazivnih metod proučevanja,« so zapisali v muzeju.
Slika dekleta z enigmatičnim pogledom, ki strmi s platna in nosi rumeno-modro ruto, njeno uho pa krasi velik biserni uhan, že dolgo buri radovednost strokovnjakov. Kot so zapisali v muzeju, še vedno ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj o tem, kako je Vermeer naslikal to delo in kakšne materiale je uporabil.
Da bi našli odgovore, bodo v sklopu dvotedenskega projekta uporabili najnovejše tehnologije, kot so preiskave z rentgenskimi žarki, optična koherenčna tomografija in digitalna mikroskopija. Podrobno bodo raziskali samo platno, pigmente in veziva, ki jih je umetnik uporabil. Vse bo potekalo v posebni stekleni komori, ki bo omogočala, da bodo obiskovalci lahko opazovali strokovnjake pri delu.
Po zaključku bo Dekle z bisernim uhanom ena najbolje raziskanih slik na svetu
Kot je poudarila vodja raziskovalne dejavnosti v muzeju Abbie Vandivere, bodo dva tedna gostili enega najsodobnejših raziskovalnih centrov na svetu. Po zaključku projekta pa bo Dekle z bisernim uhanom ena najbolje raziskanih slik na svetu.
Širšemu občinstvu je podoba dekleta poznana predvsem zaradi istoimenske knjige ameriško-britanske pisateljice Tracy Chevalier. Izmišljena zgodba o dekletu, ki naj bi jo slikar ovekovečil na tej sliki, je pozneje doživela tudi filmsko priredbo, v kateri je portretiranko upodobila Scarlett Johansson, slikarja pa Colin Firth.
Po prepričanju stroke sicer pri Dekletu z bisernim uhanom ne gre za portret, ampak za t. i. tronie oz. doprsni lik, ki z izrazito mimiko predstavlja svoja čustva. Beseda tronie sicer v nizozemščini pomeni izraz oz. grimasa, tovrstne upodobitve pa so bile značilne za zlato dobo nizozemskega slikarstva in flamski barok.
