Če vodilne kulturne in izobraževalne institucije ne bi nikdar sprejele denarja od narkokraljev, pa nimajo zadržkov glede tega, da si prek njih svoj načet ugled pere ameriška družina Sackler. Sacklerji so med drugim meceni Univerze Yale, ameriškega Guggenheimovega muzeja in britanske Kraljeve akademije. Nobena ustanova, ki jo sponzorirajo, nima težav s tem, da so donatorji svoje bogastvo ustvarili s prodajo narkotika, ki je v ZDA zanetil smrtonosno krizo, tako imenovano opioidno krizo. Družina Sackler je lastnica farmacevtske družbe Purdue Pharma, ki je leta 1996 začela prodajati OxyContin. Prodajo protibolečinske tablete, bistveno močnejše od morfija, so do neslutenih razsežnosti povečali z navajanjem lažnih dejstev, s prikrivanjem stranskih učinkov in z agresivno marketinško kampanjo. Ameriški zdravniki, ki so jih pohlepni farmacevti kriminalno zavedli, so več kot desetletje množično predpisovali to nevarno zdravilo. Leta 2007 je podjetje v sodnem procesu priznalo, da je zavajalo nadzorne organe, zdravnike in bolnike o tveganjih glede odvisnosti od OxyContina. Sacklerjevi niso bili obdolženi. Enako kot mehiški trgovci s smrtjo so tudi ti ameriški bogataši pohlepni, brezobzirni in neusmiljeni, je kritičen Frances. Najuglednejši muzeji, univerze in umetniški centri pa jim pomagajo, da svoj krvavo prislužen denar očedijo z bliščem filantropije. »Motivacija njihove navidezne širokogrudnosti je dejansko izredno sebična,« o Sacklerjevih piše Frances. Če bi bili pravi človekoljubi, bi svoje premoženje vlagali v boj zoper opioidno krizo in financirali pomoč ter zdravljenje odvisnikov.