Pretekli teden je Mehika Donaldu Trumpu poslala darilo: Joaquina Guzmána - El Chapa, najslavnejšega narkošefa na svetu, vodjo mehiškega kartela Sinaloa, ki je trenutno najmočnejša narkozdružba. Iz mehiške ječe so ga odpeljali v New York. Ameriške oblasti so ga nemudoma poslale na sodišče, kjer ga v obtožnici bremenijo sedemnajstih hudih kaznivih dejanj. Mehika je pred izročitvijo zahtevala, da iz obtožnice izbrišejo dvanajst obtožb za umore, tako da se je El Chapo izognil smrtni kazni. Sedaj ga v primeru obsodbe čaka dosmrtna ječa, čeprav njegovi odvetniki trdijo, da ima 59-letni (po nekaterih podatkih 62-letni) narkokralj rahlo demenco in je hudo depresiven. Na ameriškem sodišču je seveda izjavil, da ni kriv za distribucijo 200 ton kokaina na ameriške ulice.
Tako se bo morebiti končala kriminalna pot enega najbolj iskanih narkošefov, ki se je iz revne družine povzpel v sam vrh svetovnega organiziranega kriminala. Joaquin Guzmán je odraščal v odročni vasi La Tuna v mehiški pokrajini Sinaloa. Njegov oče je bil kmet, vas pa tako zakotna, da Guzmán ni hodil v šolo, temveč so v vas občasno prišli potujoči učitelji. Kot otrok je prodajal pomaranče, bil pa je tako pogumen, da se je zoperstavil nasilnemu očetu. V vasi so gojili tudi mak in pomagal je obirati cvetove. Pri petnajstih je z bratranci zasadil prvi nasad marihuane. Pet let kasneje je zapustil rodno vas in s stričevo pomočjo začel delati v mehiškem narkokartelu Guadalajara. Ambiciozno se je vzpenjal po kartelski hierarhiji in ko so leta 1989 aretirali njegovega šefa, je prevzel vajeti, razširil delovanje in v nekaj letih je njegov kartel postal največji v Mehiki. Prvič so ga aretirali leta 1993, ko so v vojni z rivalskim kartelom ubili kardinala. Tudi iz ječe in kasneje na begu je deset let nemoteno vodil svoje nečedne posle. Leta 2011 je bil deseti najbogatejši Mehičan, njegovo bogastvo so tedaj ocenili na milijardo dolarjev.
Zlata pištola in hiša za umore
Ko so ga pretekli teden varnostniki odpeljali iz mehiškega zapora, so mu sojetniki ploskali. V Mehiki imajo El Chapa za nekakšnega Robina Hooda, kar je le eden od njegovih enajstih vzdevkov, med katerimi so še El Jefe (Šef), El Señor (Gospod) in El Rápido (Hitri). Ameriške oblasti pa v sodnih dokumentih njegove obtožnice trdijo, da je bil vse prej kot dobrodelnež. Svoj narkoimperij je zgradil na strahovladi, umorih, izsiljevanjih in milijonskih podkupninah. Prav te naj bi bile njegova najrazvitejša strategija. Z gotovinskimi podkupninami koruptnih uradnikov na vseh ravneh, od lokalne, mestne, okrožne do nacionalne in tujih vlad, so si zagotovili, da je imel kartel Sinaloa prosto pot pri prevozu ogromnih količin kokaina iz Južne Amerike v ZDA. Za posamezno pošiljko naj bi razdelili tudi do milijon dolarjev podkupnin.
Poleg tega je bil Guzmán že od svojega vstopa v svet organiziranega kriminala pri dvajsetih letih neizprosen. Na začetku kariere je, če je pošiljka mamil zamujala, lastnoročno ustrelil tihotapca, odgovornega za pošiljko. Tako so kmalu vsi vedeli, da z njim ni šale. Ni znano, za koliko umorov je osebno odgovoren, niti to, koliko jih je naročil. Ameriško tožilstvo napoveduje, da bodo na sodišče privedli pričo, ki bo opisala posebno hišo za umore, ki jo je imel kartel. V njej so bile vse stene prekrite s polivinilom, na tleh pa so bili odtoki, da je kri lahko tekla neposredno v kanalizacijo. Kartelski šef se je okoli sprehajal z zlato puško AK-47 in 45-milimetrsko pištolo, prekrito z zlatom in diamanti. Na obtožbe o nasilju je Guzmán lani v slovitem intervjuju s Seanom Pennom odgovoril, da se je le branil: »Vse, kar sem storil, je, da sem se branil. Ali sem kdaj začel težave? Ne.« Prav zaradi tega intervjuja so El Chapa po spektakularnem begu iz mehiškega zapora julija 2015 ponovno aretirali v obcestnem motelu, potem ko so agenti sledili ameriškemu igralcu.
Pobeg iz ječe leta 2015 seveda ni bil prvi El Chapov pobeg. Prvič je pobegnil leta 2001. Zato je sedaj ameriška oblast odločena, da iz ameriških zaporov ne bo pobegnil po predorih iz zaporniške kopalnice, tako kot je to storil v Mehiki. Trenutno je zaprt v Metropolitan Correctional Centru na Manhattnu, zaporu, za katerega je newyorški odvetnik Joshua Dratel dejal, da je hujši kot Guantanamo. Stavba, postavljena leta 1975, je zgrajena tako, da so zaporniki popolnoma izolirani od zunanjega sveta, ne vidijo niti dnevne svetlobe. Tudi najbolj varovani ameriški zapori pa ne bodo preprečili delovanja Sinaloe. V operacijo kartela so že vpleteni njegovi sinovi in ena od nekdanjih žena.
