Na Gimnaziji Novo mesto smo izvedli anketo o uporabi družbenih omrežij med mladimi. V anketi je sodelovalo 465 dijakov od 1. do 4. letnika. Izkazalo se je, da družbena omrežja uporablja velika večina dijakov z nekaj izjemami, ki se tovrstnemu načinu komunikacije raje izogibajo. Med najbolj priljubljenimi omrežji so snapchat, instagram, youtube in, presenetljivo šele na četrtem mestu, facebook, medtem ko so twitter, viber in google+ med dijaki že izgubili svoj čar.
Pogosto lahko slišimo o mladih, ki so obsedeni s številom všečkov pod svojimi objavami ter sebki (selfiji), s katerimi se ne morejo nikoli popolnoma zadovoljiti. V anketi se je izkazalo, da zanje ti dve možnosti nista poglavitna razloga za uporabo družbenih omrežij. Kar tri četrtine dijakov kot glavni razlog za uporabo družbenih omrežij navaja zabavo in stik s prijatelji.
Prav druženje z ljudmi na daljavo je ena od dobrih plati družbenih omrežij, meni specialist psihiatrije Peter Kapš.
Skoraj petina več kot tri ure na dan
»Družbena omrežja omogočajo oziroma olajšujejo socialno aktivnost tudi vase zaprtim ljudem in s tem morda zmanjšujejo občutek osamljenosti.« Kapš tako zavrača nekatere trditve, da uporaba družbenih omrežij vodi do depresije. Pa vendar je potrebna neka zdrava mera. »Vsekakor lahko pretirana uporaba družbenih omrežij zmanjšuje dejansko fizično druženje z vrstniki in posledično zmanjšuje možnost pridobivanja socialnih veščin, ki nam koristijo v vsakodnevnem življenju. Hkrati lahko stalno primerjanje števila všečkov in statusa objav negativno vpliva na samospoštovanje in samopodobo ter kljub navidezni vključenosti v socialno mrežo poveča občutek osamljenosti, kar so dejavniki tveganja za razvoj depresije,« opozarja Kapš.
Zanimivost ponudbe socialnih omrežij se kaže tudi v številu ur, ki jih mladi preživljajo na medmrežju. Skoraj 70 odstotkov dijakov jim nameni eno do tri ure vsak dan, skoraj 18 odstotkov pa celo več kot tri ure na dan. Le odstotek jih ne uporablja vsakodnevno. Delež najstnikov, ki so spletna omrežja začeli uporabljati že pred desetim letom starosti, je presenetljiv – kar 16 odstotkov. Več kot polovica je začela uporabljati omrežja v starosti med 11 in 13 leti, le slab odstotek pa od 16. leta dalje.
Varnost in zasebnost podatkov za večino zelo pomembna
Veliko dijakov je na spletu že naletelo na težave. Poleg vse prepogostih spletnih žalitev jih je veliko doživelo tudi grožnje, izsiljevanje in krajo identitete. Večina se teh nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku, zaveda in pazi na svojo varnost, kar se kaže tudi v tem, da je varnost in zasebnost podatkov kot zelo pomembno ocenilo 90 odstotkov anketirancev, kar je precej več kot tistih, ki jim je pomembno število prijateljev in všečkov.
Ob številnih nevarnostih, ki krožijo po omrežjih, je bilo spletnim nadlegovanjem izpostavljenih malo manj kot 20 odstotkov gimnazijcev, torej že vsak peti uporabnik. Večini dijakov se zdi, da jim spletna omrežja jemljejo veliko časa, ki bi ga lahko namenili drugim aktivnostim, ter posledično krajšajo čas, preživet s prijatelji in bližnjimi. Nekateri so menili, da spletna omrežja niso tako slaba, če je čas, preživet na njih, pametno zapravljen, saj lahko z njihovo pomočjo ustvarijo in ohranjajo stike z vrstniki.
