Marko Puschner iz točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede, pravi, da žrtve spletnega nasilja postanejo predvsem tisti, ki spletna omrežja uporabljajo preveč nepremišljeno in ne poskrbijo dovolj za varovanje svoje identitete. Safe.si je točka ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje že od leta 2005 in je del evropske mreže centrov za varnejši internet Insafe.
Zakaj po vašem mnenju najpogosteje prihaja do zlorab na družbenih omrežjih?Razlogov je vsekakor več. Eden pomembnejših je dejstvo, da imajo nasilneži občutek, da so na internetu anonimni in da jih nihče ne more najti. Prav tako je pomemben razlog, da nasilnež ne pride v fizični stik z žrtvijo in ne vidi njenega trpljenja. Opažamo, da so uporabniki družbenih omrežij, predvsem najstniki pa tudi številni odrasli, preveč nepremišljeni in zaupljivi pri objavljanju na spletu in ne poskrbijo dovolj za varovanje lastne zasebnosti, s tem pa hitro postanejo žrtve spletnega nasilja s strani vrstnikov ali organiziranih kriminalnih združb.
Kako ustrezno ukrepati, ko nas nekdo zlorabi na družbenem omrežju?Najprej shranimo dokaze. Naredimo posnetke zaslona, si natisnemo spletno stran družbenega omrežja, shranimo e-poštno sporočilo, video ali na kak drug način poskrbimo, da imamo dokaze. To je pomembno, če pride do prijave na policijo ali do morebitne tožbe. Nadaljnje ukrepanje je zelo odvisno od zlorabe in tega, kdo je žrtev. Če gre za milejše oblike, kot je denimo žaljenje, 'trolanje' in podobno, potem je običajno dovolj, da nasilneža blokiramo in prijavimo družbenemu omrežju, na provokacije nasilneža pa se ne odzivamo.
V katerem primeru naj bi zadevo prijavili policiji?Če smo žrtev izsiljevanja, je smiselno, da se obrnemo na policijo, pa tudi takrat, ko gre za prepošiljanje ali pa se na spletu pojavijo posnetki spolnih zlorab otrok. Anonimno prijavo lahko v tem primeru podamo na točko za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok Spletno oko (www.spletno-oko.si), kjer bodo prijavo pregledali in posredovali policiji. Za posnetke spolnih zlorab otrok se lahko štejejo tudi fotografije in videoposnetki, kadar mladoletno dekle ali fant svojemu fantu ali dekletu pošlje razgaljeno ali golo fotografijo, ta pa jo nato brez dovoljenja deli naprej na spletu s prijatelji. V takšnem primeru gre za kaznivo dejanje in zlorabo zaupanja. Tudi kadar so otroci žrtve 'groominga' (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe, op. a.), se je treba nemudoma obrniti na policijo.
Kaj pa če gre »zgolj« za lažni profil?V primeru pojava lažnih profilov jih prijavimo družbenemu omrežju, če ta ne ukrepa ali če gre za hujše žalitve, sprožimo ustrezne pravne postopke. Seveda je najboljša preventiva. S svojimi dejanji in objavami na spletu pazimo na svoj ugled, ne zaupamo neznancem na spletu, se ne spuščamo v »burne« debate in ne nasedamo raznim ponudbam, ki so predobre, da bi bile resnične.
