»Že ko sem vstopila v razred, sem zaslutila nemir. Sošolci so se spogledovali, slišalo se je šepetanje. Vedela sem, da je nekaj narobe,« začne svojo neprijetno izkušnjo uporabe družbenega omrežja opisovati dijakinja ene od novomeških srednjih šol (njeno ime hranimo v uredništvu). Naslednji dan jo je prijateljica vprašala, ali že ve za lažni FB-profil. Najprej ni vedela, o čem govori, kmalu pa ji je postajalo jasno, da so sošolke zlorabile njeno identiteto in ustvarile lažni profil na facebooku, kamor so pisale neprimerne laži in opazke ter se šalile na njen račun.
Zloraba se ji je zgodila v 7. razredu. »Bila sem žalostna in obupana, predvsem pa v dvomih, kaj storiti. Po pogovoru s starši smo sklenili, da pokličemo v urad informacijskega pooblaščenca, kjer so nam pojasnili, kako se profil izbriše, tako po 14 dnevih ni bil več viden. O incidentu sem obvestila tudi razredničarko, ki je sklicala timski sestanek s starši in pedagoginjo, kjer so bile dorečene tudi sankcije.« Toda kot pripoveduje naša sogovornica, se načrt ni najbolje obnesel, saj se je na sankcije, ki naj bi doletele njeni sošolki, povsem pozabilo, na koncu tudi vodstvo šole o incidentu ni vedelo ničesar.
Travma, nemoč, slaba samopodoba
Bolj kot sama zloraba identitete so se ji zdele sporne opazke, objavljene na njenem profilu. »Taki dogodki v človeku povzročijo travmo, občutek nemoči in ustvarijo slabo samopodobo,« pravi. Zato si je lasten profil odprla šele v 9. razredu, zgolj zaradi šolskih potreb. Danes facebooka ne uporablja veliko.
Koliko nasilja oziroma nadlegovanja prek spleta obravnava slovenska policija, je nemogoče natančno povedati, saj takih dogodkov ne vodijo na način, iz katerega bi bilo razvidno nasilje med vrstniki prek spleta, pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Gre pa za pojav, ki lahko vsebuje elemente več kaznivih dejanj. Skupno vsemu je, da prek elektronskih naprav in s pomočjo digitalne tehnologije ena oseba drugi pošilja grozilna sporočila, jo ponižuje, izsiljuje, sramoti, ji grozi. Nadlegovanje lahko traja dlje časa. Spletno nadlegovanje je tudi snemanje nasilnih ali drugače neprimernih videoposnetkov (denimo šolski pretep) in objavljanje tega na spletu ali razpošiljanje prijateljem, opisuje Menegalija.
Ko se zgodi, takoj prekiniti komunikacijo
Kot pravi Menegalija, so med žrtvami tako fantje kot dekleta, v nekaterih primerih tudi polnoletne osebe. »Velikokrat se ne zavedajo, kakšne nevarnosti prežijo nanje na spletu, pogosto se ne zavedajo niti tega, da so žrtve spletnega nasilja.« Če pride do takšnega neljubega dogodka, je treba komunikacijo z nadlegovalcem takoj prekiniti. »Pomembno je, da se žrtve ne odzovejo, saj vsako odzivanje nadlegovalca še dodatno spodbudi. V primeru izsiljevanja za denar se tega ne nakazuje. Podobno je tudi v primeru izsiljevanja za več fotografij. Teh se ne pošilja. V primeru izsiljevanja ali nadlegovanja je priporočljivo poiskati pomoč in problem zaupati odrasli osebi,« svetuje Menegalija.
Storilci so večinoma moškega spola, izkoristijo žrtvino nevednost, naivnost, preveliko zaupljivost in osamljenost. V šoli ali družbi se večinoma ne ločijo od vrstnikov in nadlegujejo zaradi različnih vzrokov: maščevanja, nagnjenja k trpinčenju drugih ali celo dolgočasja.
»Zaradi oddaljenosti in neprepoznavnosti (domnevne 'navidezne anonimnosti') se storilci pogosto ne zavedajo teže in posledic svojih dejanj.«
Če pride do kakršnega koli izsiljevanja, nadlegovanja prek spleta, Menegalija svetuje prijavo na policijo, ki kaznivo dejanje preišče, izvede vse ukrepe, da najde storilca in da se zavarujejo dokazi za kazenski postopek. Ob tem opozarja, da se po slovenski zakonodaji kazenska odgovornost mladih začne z dopolnjenim 14. letom starosti, kar pomeni, da takrat za svoja dejanja že odgovarjajo.
Tudi do osem let zapora
Kadar je žrtev mladoletna, gre (lahko) za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osem let. Prav tako v kombinaciji s kaznivim dejanjem izsiljevanja, za katero je zagrožena zaporna kazen do pet let, v posebej skrajnih primerih pa do osem let. Za kazniva dejanja v škodo mladoletnih oseb je predviden pregon po uradni dolžnosti. V primerih, ko so žrtve polnoletne osebe, pa lahko poleg navedenega kaznivega dejanja izsiljevanja pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za katero je predvidena denarna ali zaporna kazen do enega leta. Odrasle žrtve morajo kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja naznaniti v roku treh mesecev in same podati predlog za pregon. Kot dodaja Menegalija, pa imajo uporabniki družbenih omrežij vselej možnost prijave neprimernih vsebin tudi na spletnih straneh družbenih omrežij.
Menegalija svetuje, da se uporabnik predvsem pouči o zasebnosti na spletu, da ne posreduje svojih osebnih podatkov, fotografij ali podrobnosti o sebi na spletu oziroma na družbenih omrežjih, kajti podatki, ki so objavljeni na internetu, ne izginejo nikoli. »Treba je dobro premisliti, preden se slike in kakršne koli podatke objavi na internetu.« Kot dodaja, morajo biti v prvi vrsti starši poučeni, kako deluje internet, o njegovih možnostih, ponudbi, uporabi in tudi nevarnostih. Računalnik naj bo v sobi, v katero vstopajo vsi člani družine, zaščiten naj bo s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine. »Otroci morajo vedeti, da ljudje, s katerimi se pogovarjajo s pomočjo interneta, morda niso to, za kar se predstavljajo.«
