Polemika, ki je pred časom potekala med pravnikom Dinom Baukom in predsednikom Levice Luko Mescem v Mladini, je bila simptomatična in hkrati skrajnje nenavadna. Simptomatična je bila v tem, kar predstavlja najvišjo odliko in hkrati (za volilni izplen) najbolj »fatalno« potezo liberalne levice: naj je še tako ostra nasprotnica drugim političnim opcijam, je najbolj kritična, celo pikolovska do svoje. Ta kritičnost je njena »narava«, je dokaz, da je politika razumljena kot agora, kjer se sme in je treba debatirati o vsem, ker ni ne svetih krav ne zlatih telet, ne zagarantiranih ne ravnih poti do družbenega uresničevanja idej. Bog nas obvaruj, da bi to kritičnost, ki spremlja vso svetovno levico, od Sandersa do Corbyna, od Melanchona do Die Linke, njihovi podporniki izgubili in bi tudi ta politični pol zapadel v religiozno priležništvo, kakršno obdaja desničarske »Vodje«, od Trumpa do ubogega Janše. Ki je ta vikend, kot polizobraženi podeželski fante brez idej, Trumpa prav otročje posnemal s svojim »novim« predvolilnim sloganom: »Najprej Slovenija, potem drugi.« Revček, še vedno je v infantilni fazi triletnika: »Mami, najprej jaz, a prav? Šele potem vsi drugi.« Da trpi za otroško boleznijo, pa je seveda v enaki meri kot on kriva prav ta njegova pokorna verska skupnost, ki si ne upa pisniti, tudi ko kaže golo rit, ker jo pač bolj zanimajo njeni lastni interesi.
Če je torej kritika levice do Levice zaželena, pa je bil topos v omenjeni polemiki presenetljiv: kritik se je z vsemi topovi zagnal v Meščevo – veganstvo. ...
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo in robate izjave, večkrat preseže samega sebe. Vsakič, ko odpre usta, izreče večjo neumnost od prejšnje....
Sedmega februarja zvečer me je zvilo in posumil sem, da imam kulturo v želodcu. Gledal sem državno proslavo in tako me je črvičilo okoli popka, kakor...
Američani so si to do dandanes zapomnili kot Miracle on Ice, čudež na ledu, kot največjo senzacijo v vsej zgodovini svetovnega hokeja. Čez kakšen dan...
