Čeprav imajo športna tekmovanja svojo notranjo logiko, ki ne glede na zunanje okoliščine vedno pridela nekaj izjemnih globalnih in še posebej nacionalnih športnih zgodb, pa tokratne zimske olimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu v izvedbeno-organizacijskem pogledu demonstrirajo veliko krizo, v katero je zapadlo olimpijsko gibanje pri izvedbi največjih olimpijskih tekmovanj. V želji po vse večji globalizaciji in komercializaciji je Mednarodni olimpijski komite (MOK) pohodil lastna načela, na drugi strani pa hkrati izgubil vse pomembne spopade s tistimi, ki so komercialno očitno še močnejši.
Temeljni krizni moment izhaja iz izbire gostiteljev zimskih olimpijskih iger v zadnjem času. MOK se je zavestno odrekel klasičnim zimskošportnim prizoriščem, ki s...
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo in robate izjave, večkrat preseže samega sebe. Vsakič, ko odpre usta, izreče večjo neumnost od prejšnje....
Sedmega februarja zvečer me je zvilo in posumil sem, da imam kulturo v želodcu. Gledal sem državno proslavo in tako me je črvičilo okoli popka, kakor...
Američani so si to do dandanes zapomnili kot Miracle on Ice, čudež na ledu, kot največjo senzacijo v vsej zgodovini svetovnega hokeja. Čez kakšen dan...