Decembra 2012 sta župan občine Šentrupert Rupert Gole in tedanji obrambni minister Aleš Hojs podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu nekdanjega vojaškega območja na Puščavi na šentruperško občino. S tem je šla vlada naproti ideji o lesnopredelovalnem centru (LPC), najdaljši gozdno-lesni verigi predelave lesa v Sloveniji. Zgradili naj bi žago, sušilnico in skladišče lesa, peletirnico, laminirnico za proizvodnjo lepljenega lesa, kogeneracijo oziroma sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter uredili potrebno infrastrukturo. Leta 2013 je družbi Ahouse, ki je junija 2013 pridobila tudi gradbeno dovoljenje, podelila stavbno pravico za 99 let. Gradbeno dovoljenje je bilo lani preneseno na podjetje GM Kuselj.

V petih letih še nobenega objekta

Čeprav rok za gradnjo LPC nikoli ni bil določen, pet let po podpisu pogodbe z ministrstvom na Puščavi še ni nobenega objekta. Trenutno tam poteka zgolj zbiranje lesnih (nenevarnih) odpadkov, za kar pa, kot poudarjajo na občini, nikoli niso izdali soglasja. Občina je lani novembra vložila tožbo, s katero zahteva prenehanje stavbne pravice podjetju GM Kuselj in s tem tudi trenutne dejavnosti na tem območju.

Konec januarja pa je tožbo zoper občino vložilo tudi podjetje GM Kuselj, s katero zahteva sklenitev pogodbe o prodaji nepremičnine in prenos lastninske pravice. Po besedah direktorja Bojana Kuslja se je namreč občina z aneksom leta 2014 zavezala, da bo lastninsko pravico po 20. decembru 2017 prenesla na imetnika stavbne pravice. Gole odgovarja: »Dejstvo je, da smo GM Kuselj odpovedali pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice zaradi grobih kršitev pogodbe. S tem so odpovedani tudi vsi aneksi.« Ob tem je tudi ministrstvo za obrambo pozvalo občino, da do 1. junija 2019 zgradi lesnopredelovalni center, kot je bilo predvideno, sicer bo dolžna nepremičnine vrniti oziroma plačati odškodnino.

Gradili bodo takoj, ko dobijo denar

Pri podjetju GM Kuselj odgovarjajo, da imajo resen namen dokončati LPC, za kar so tudi že prejeli sklep o sofinanciranju v višini 4,3 milijona evrov. A da bi jih lahko po izgradnji počrpali, morajo prej zagotoviti premostitvena sredstva, za kar se že dogovarjajo pri bankah. Kuselj ob tem poudarja, da je bila občina ves čas seznanjena z dejstvom, da so dela na LPC zaradi pomanjkanja denarja v letih 2015–2017 zastala, pa tudi z dejavnostmi na tem območju, za katere imajo po njegovih besedah vsa dovoljenja in ki jim občina tudi nikoli ni nasprotovala oziroma ne potrebujejo njenega soglasja.

Po besedah predstavnika podjetja GM Kuselj Uroša Pikla naj bi ves lesni center zajemal 2,5 hektarja zemljišč, kar je le manjši del površine, ki naj bi jo občina na Puščavi namenila za industrijsko cono. »Doslej so zgrajeni temelji za energetski objekt. Takoj, ko dobimo denar, nadaljujemo z gradnjo. V prvi fazi bomo poleg energetskega objekta postavili skladišče lesa in sekancev ter sušilnico, v drugi fazi pa briketirnico in peletirno linijo. Če se do aprila vse izide, kot je treba, bi lahko spomladi 2019 že zagnali naprave, delo pa bo tukaj dobilo več kot 20 ljudi.« Ob tem Pikl dodaja, da je bil prav župan Gole tisti, ki je podjetje GM Kuselj pred leti prosil, naj vstopi v projekt, in z milijonsko dokapitalizacijo podjetja Ahouse omogoči nadaljevanje.

Bodo iskali novega investitorja?

A krajani investitorju ne zaupajo več, saj dejavnost po njihovih besedah že tri leta s seboj prinaša le prah, smrad in hrup. »Ali to pomeni, da bo dala Evropa denar za nekaj, kar uničuje naše zdravje in okolje? Julija lani je prišlo tudi do samovžiga. Zadeva je lahko nevarna, saj so najbližje hiše od območja oddaljene zgolj dobrih sto metrov,« pove Peter Jurglič v imenu 216 občanov, ki so podpisali peticijo proti tovrstni dejavnosti.

Jurglič pravi, da je investitor »za njihovimi hrbti« pridobil okoljevarstveno dovoljenje za zbiranje lesnih odpadkov in nato začel še s pridobivanjem dovoljenja za predelavo. »Toda tega v gradbenem dovoljenju ni,« pravi in dodaja, da krajani podpirajo gradnjo lesnopredelovalnega centra, vendar v skladu z gradbenim dovoljenjem, torej od žage in laminirnice naprej. »Ne pa da bomo tukaj imeli zgolj 'sežigalnico' in se bo energija pridobivala na račun našega zdravja.« Zato bodo v skrajnem primeru zaprli regionalno cesto.

Gole pravi, da bo sledil zahtevam krajanov, da pa si tudi občina še vedno želi zgraditi lesnopredelovalni center. »A ker investitor zastavljenemu cilju ne sledi, bomo primorani iskati drugega investitorja oziroma v postopku mediacije na sodišču postaviti jasne pogoje z vsemi potrebnimi instrumenti zavarovanja, da bo center zgrajen.«