Johnson in Suu Kyijeva sta v »v odprtem in prijateljskem vzdušju razpravljala o zadnjih dogodkih v pokrajini Rakhine, med drugim o načrtovani vrnitvi beguncev«, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prek Facebooka sporočilo mjanmarsko zunanje ministrstvo.
Britanski minister, ki je po srečanju poletel tudi v severno mjanmarsko pokrajino Rakhine, pa je izpostavil pomen zagotovitve ustreznih pogojev za vrnitev beguncev. Kot je zapisal na twitterju, se je zavzel tudi za celostno in neodvisno preiskavo nasilja nad pripadniki manjšine.
Johnson je pred srečanjem s Suu Kyijevo obiskal begunsko taborišče v bangladeškem okrožju Cox's Bazar, kamor je pred mjanmarsko vojsko avgusta lani iz pokrajine Rakhine pribežalo skoraj 700.000 Rohingov. Združeni narodi so mjanmarske oborožene sile obtožili etničnega čiščenja, Zdravniki brez meja pa so ocenili, da je v prvem mesecu nasilja umrlo najmanj 6700 Rohingov.
Kdaj naj bi se vračanje beguncev začelo, ni znano
Mjanmar in Bangladeš sta se sredi januarja dogovorila, da bodo izvedli vrnitev v Mjanmar vseh 750.000 Rohingov, ki so zaradi nasilja zbežali v Bangladeš. Mnogi Rohingi, ki živijo v prenapolnjenih in neustreznih begunskih taboriščih v sosednji državi, se ne želijo vrniti v Mjanmar, ki jih ne priznava kot svoje državljane. Kdaj naj bi se vračanje začelo, ni znano, trajalo pa naj bi dve leti.
Čeprav že več generacij Rohingov živi v Mjanmaru, jih ta večinsko budistična država ne priznava niti kot etnično skupino, upravičeno do posebne zaščite. Ima jih za nezakonite priseljence iz Bangladeša.
Rohingi sicer zaradi nasilja oblasti bežijo iz Mjanmara v sosednji Bangladeš že od 70. let prejšnjega stoletja. Nekateri se niso nikoli vrnili, druge pa so vrnili v okviru dogovorov o repatriaciji, a so bili nato zaradi nasilja znova prisiljeni zapustiti domove.
