Vodilni brexitski mušketir Boris Johnson, sicer britanski zunanji minister, med obiskom francoskega predsednika Macrona v Britaniji ni bil tam, kjer je najraje: v središču pozornosti. Morda je zato povsem nepričakovano stresel iz rokava idejo o gradnji mostu čez Rokavski preliv, čeprav se Britanija politično odklaplja od Evrope.
Postavitev dobrih 33 kilometrov dolgega mostu nad Rokavskim prelivom ni nekaj nemogočega. Daleč od tega, čeprav gradnja ne bi bila enostavna, lahka, kratkotrajna in poceni. Na svetu je kar nekaj daljših in celo veliko daljših mostov. V zadnjih šestih letih je bilo v svetu veliko prepirov o tem, kdo ima najdaljši most. Sestavljalci Guinnessove knjige rekordov so se odločili za dva rekorderska mostova.
Najdaljši meri 164 kilometrov
Najdaljši cestni most, ki je od začetka do konca nad vodo, je v ZDA, nad jezerom Pontchartrain Causeway v Louisiani. Gre za dva paralelna mostova. Daljši meri 38 kilometrov, kar je 4,3 kilometra več, kot bi meril rokavski most, če bi ga postavili na najkrajši razdalji med britansko in francosko obalo, ki je 33,3 kilometra. Most v južni Louisiani drži pokonci kar 9500 betonskih stebrov. Najdaljši most na svetu, ki je nad kopnim, pa je na Kitajskem. To je železniški »veliki most Danjang–Kunšan«, ki prinaša hitro železniško povezavo med Pekingom in Šanghajem: dolg je kar 164 kilometrov. Slovesno odprtje tega mostu, ki ga je 10.000 delavcev ob uporabi najsodobnejše tehnologije gradilo samo štiri leta, je bilo leta 2011. Povprečna višina mostu, ki je delno speljan nad delto reke Jangce in jezerom Jangčend, je 31 metrov. Povezan je z drugim najdaljšim železniškim mostom nad kopnim na svetu, ki je dolg 114 kilometrov.
Drugi najdaljši most na Tajskem
Najdaljši cestni most, dolg je 55 kilometrov, pa je na Tajskem. Most s šestimi cestnimi pasovi prečka samo reko Bang Pakong. Za primerjavo: najdaljši most v Britaniji, Humber Bridge, meri (samo) 2220 metrov, je pa res, da je delno viseč in da je bil sedemnajst let nosilec naslova najdaljšega delno visečega mostu na svetu (viseč je v dolžini 1410 metrov). Leta 1998 ga je »premagal« japonski viseči most Akaši Kaikjo. Njegova skupna dolžina je 3911 metrov, najdaljši viseči del pa meri 1991 metrov. Najdaljši slovenski cestni most je viadukt Črni Kal, ki meri 1065 metrov.
Nora ministrova ideja?
Čeprav Johnsonova ideja, ki jo je povsem nepričakovano stresel iz rokava med nedavnim velikim britansko-francoskim vrhom na Otoku, ni neizvedljiva, pa jo večina tistih, ki so se odzvali nanjo, razglaša za noro in egotripaško. Največ kritikov pravi, da je Johnson pozabil, da je Rokavski preliv najbolj prometna pomorska pot na svetu, ki bi jo most oviral. Bolj prizanesljivi ocenjevalci pravijo, da bi se temu lahko izognili s kombinacijo mostov in predorov. Najmodrejši medtem pravijo, da bi bilo najhitreje in najceneje, če bi ob obstoječem železniškem rokavskem predoru zgradili še en, cestni predor.
Ideja o rokavskem cestno-železniškem mostu, ki bi bil 67 metrov nad morjem, je bila predmet najbolj resnih razprav v letih 1981–1985. Imel je že tudi ime: Eurolink. Stal naj bi takratnih tri milijarde funtov. Sočasno se je govorilo tudi o predoru, ki pa so ga razglašali za »nepraktičnega«. Kljub temu je zmagal predor, odprli so ga leta 1994. Gradili so ga šest let, stal je 4,65 milijarde funtov, dobiček je začel prinašati šele leta 2012. Vsak dan po njem zapelje do 400 vlakov s 6000 osebnimi vozili in 180 avtobusi in skupno 50.000 potniki. Vsak dan po predoru prepeljejo 54.000 ton različnega tovora.
Johnsonovega rokavskega mostu zelo verjetno ne bo še zelo dolgo ali nikoli. Je pa njegova ideja sprožila idejo o cestno-železniškem »keltskem mostu« med Severno Irsko in Škotsko, podobnem mostu med Dansko in Švedsko (prek morske ožine Oresund). Predlagatelj, profesor Alan Dunlop, pravi, da bi prinesel veliko ekonomsko korist Severni Irski in Škotski, in po njegovem bi stal »samo« okoli 15 milijard funtov, kar je veliko manj, kot bi stal Johnsonov rokavski most: astronomskih 120 milijard funtov.
