Odnosi med Londonom in Moskvo so že vse od sumljive smrti kremeljskega kritika in bivšega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka leta 2006 na nizki ravni, dodatno pa so se poslabšali zaradi ukrajinskega konflikta in po odkriti ruski podpori Al Asadovemu režimu z letalskimi napadi v Siriji. V vročični brexitski razpravi doma in v Bruslju se je britanski zunanji minister Boris Johnson po aprilski odpovedi obiska vendarle odločil za pot v Moskvo, a včerajšnje srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ni postreglo z drugačnim vzdušjem, čeprav sta oba zagotavljala, da si želita v medsebojnih odnosih narediti korak naprej.
Žolčna izmenjava mnenj
Tiskovna konferenca po srečanju, posvečenem predvsem vprašanjem globalne varnosti s poudarki na Severni Koreji, Iranu in Siriji, se je zato spremenila v svojevrsten besedni dvoboj. Johnson je sicer izrazil željo po normalizaciji odnosov, ki so v minulih letih »šli skozi težavna obdobja«, a izrazil resno zaskrbljenost zaradi ruskega ravnanja. »Ne moremo se sprenevedati, da problemi ne obstajajo in da imamo skupna stališča do dogajanja v Ukrajini, na zahodnem Balkanu ali pri ruski dejavnosti v kibernetičnem prostoru,« je dejal britanski zunanji minister, ki je dodal, da je njegova dolžnost spregovoriti tudi o zatiranju LGBT-skupnosti v Čečeniji in o vmešavanju Moskve v volitve v drugih državah. Lavrov mu je oporekal in ga spomnil, da je Johnson sam nedavno izjavil, da ne obstajajo dokazi o domnevnem ruskem vmešavanju v britanski referendum o izstopu iz Evropske unije, a ga je Britanec popravil s pripombo, da »ni dokazov o uspešnem vpletanju« v odločanje Otočanov, da pa obstajajo številni dokazi o tovrstni dejavnosti Moskve pri volitvah na Danskem, v Nemčiji, Franciji in ZDA. Lavrov mu ni ostal dolžan in je pred novinarji pripomnil, da mora Johnson tako govoriti zaradi lastnega ugleda doma, ker bi ga v nasprotnem primeru kritizirali, britanski zunanji minister pa mu je vrnil z opazko, da ga bolj skrbi ugled samega Lavrova.
Ruski zunanji minister je sicer za slabe meddržavne odnose obdolžil Veliko Britanijo ter »žaljive in napadalne izjave« Londona. Kritiziral jo je tudi, ker razlike z Moskvo raje javno razglaša, kot da bi jih reševala na diplomatski način. Posredno je s tem opozoril na ravnanje Johnsona, ki je pred moskovskim obiskom za britanski Sunday Times dejal, da je Rusija »zaprta, nevarna, militaristična in nedemokratična« država. Ko so včeraj novinarji želeli od Johnsona slišati podrobnejšo razlago teh besed, je dejal, da je imel v mislih nekdanjo Sovjetsko zvezo in ne današnje Rusije.
Pot naprej še nejasna
Kljub nekaj žolčnim izmenjavam mnenj je bil Lavrov zadovoljen s pogovori. Dejal je, da ni čutil nobene sovražnosti, in izrazil pripravljenost za enakopraven dialog o vseh vprašanjih. Johnson, ki se je razglasil za predanega rusofila, pa je med drugim dejal, da morata državi najti način za pravo pot naprej, do tedaj pa sodelovati na vseh tistih področjih, kjer lahko, da bi zgradili boljšo prihodnost. Med drugim to velja tudi v aktivnostih varnostnega sveta ZN, kjer sta obe državi stalni članici z možnostjo veta, pa tudi pri bolj specifičnih zadevah, kakršna je na primer varnost ob bližajočem se svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji, pri čemer je Lavrov pripomnil, da Britanci še vedno v celoti ne sodelujejo z njihovo varnostno službo FSB.
