Prebivalstvo v Sloveniji se v povprečju stara, in to zelo hitro. Povečuje se namreč število prebivalcev, ki presegajo 65 let, v prihodnjih 35 letih naj bi se delež toliko starih skoraj podvojil, na skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Ker se slovensko prebivalstvo pospešeno stara, je razumljivo, da se bo v prihodnje povečeval tudi delež starejših za volanom.
V Sloveniji je ob koncu leta 2017 imelo vozniško dovoljenje v starostni skupini od 61 do 70 let 207.394 oseb, v starostni skupini od 71 do 80 let je imelo vozniško dovoljenje 99.093 oseb, v starostni skupini nad 80 let pa 18.938 oseb. »Razvoj prometa in tehnike pripelje do tega, da je pri starejših problematična zmožnost sledenja in prilagajanja tem spremembam. Kot starejšega voznika obravnavamo vsakega voznika, ki je star več kot 65 let in ima vozniško dovoljenje. Danes je na kontrolni zdravstveni pregled povabljen vsak voznik motornega vozila pri starosti 80 let, za novejše lastnike vozniških dovoljenj pa je ta meja 70 let. Tem se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja le, če predložijo zdravniško spričevalo, da so zmožni za vožnjo motornega vozila,« je povedala Vesna Marinko, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa na AVP.
Vseh ne smemo metati v isti koš
Starejši vozniki motornih vozil so bili v letu 2017 udeleženi v 2833 od skupno 17.479 prometnih nesreč. Od tega so jih sami povzročili 1960 oziroma 68 odstotkov. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili starejši udeleženci, je umrlo 13 udeležencev, 95 je bilo hudo poškodovanih, 661 pa lažje telesno poškodovanih. Po statističnih podatkih v Sloveniji udeleženci, ki so starejši od 65 let, največkrat povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, zaradi nepravilnih premikov z vozilom in neupoštevanja pravil o prednosti.
Igor Klobasa, strokovni vodja šole vožnje pri Avtošoli Ježica, pravi, da imajo starejši vozniki veliko izkušenj in da celo veljajo za bolj varne, a le do določene starosti: »Študija ameriškega zveznega urada za prometno varnost je pokazala, da so vozniki v poznih 50. in v zgodnjih 60. letih starosti med najbolj varnimi vozniki na cesti, v poznejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo. Verjetnost, da bodo vozniki, starejši od 75 let, umrli v avtomobilski nesreči, je kar štirikrat večja od tveganja voznikov srednjih let, pri voznikih nad 85 let pa se ta možnost poveča še za 50 odstotkov. Starejši vozniki povzročijo 13 odstotkov prometnih nesreč.«
A res je tudi, da samo zaradi starosti teh voznikov ne smemo metati v en koš in jih že vnaprej določiti za večji dejavnik nevarnosti na cestah. Zato vsaj za nekatere velja, da bi se morali tudi v poznejših letih tako ali drugače izobraževati o sodobnem prometu in uporabi sodobnih pripomočkov v avtomobilih. Pri Avto-moto zvezi Slovenije so to že predlagali. Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS, pravi, da se starejši vozniki ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje: »Bolj se zavedajo tveganja v vožnji, zato pogosto povečajo varnostno razdaljo, raje vozijo malce počasneje, prej in večkrat rahlo zavirajo, ob vključevanju v promet malo dlje počakajo, da je cesta res prosta, in podobno. A imamo tudi starejše voznike, ki se svojih poslabšanih zmožnostih o sposobnosti za vožnjo mogoče niti ne zavedajo ali pa jih zanikajo.«
Priporočljivo izogibanje zahtevnejšim razmeram
Igor Klobasa ob tem dodaja, da je tudi iz izkušenj opazil kar nekaj napak, ki se pri starejših voznikih ponavljajo. Sem sodijo na primer nenadno in sunkovito menjanje voznih pasov, nenadno in pretirano sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporaba smernika ali njegovo neizklapljanje, pogosto prevožena sredinska črta in sekanje ovinkov, večje število spregledanih znakov ali manjši trki, na primer ob parkiranjih… Na splošno strokovnjaki starejšim voznikom priporočajo avtomobile s samodejnim menjalnikom, saj ti omogočajo osredotočenost vožnje na razmere v prometu, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pa imajo tudi starostnikom prilagojen program usposabljanja s poudarkom na posebnosti pravil vožnje na avtocestah, prednosti v križiščih in krožiščih ter delovanju elektronskih varnostnih sistemov avtomobilov, pravi Legan.
Več kot pomembno je tudi vzdrževanja vozne kondicije. Pa s tem strokovnjaki ne mislijo na vsakodnevne večdesetkilometrske vožnje, ampak je včasih dovolj, da vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo vključujejo tudi krajše vožnje. »Priporočljivo je, da starejši vozniki ne gredo na cesto po nepotrebnem v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, noč, dež, sneg, megla. Vsak starostnik, ki ima neko mero preudarnosti, bo sam prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo, s tem pa bo lahko naredil nadaljnje korake, ki mu lahko omogočijo podaljšanje njegove želene in potrebne mobilnosti,« dodaja Legan.
Eden od varnostnih dejavnikov je tudi sprotno preverjanje in podaljševanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Klasično vozniško dovoljenje tipa B za osebna vozila ima rok veljave deset let, po izpolnjenem 70. letu pa velja pet let. »Imetniku vozniškega dovoljenja teh kategorij, ki dopolni starost 70 let, se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Za kategorijo C ali D se po dopolnjeni starosti 65 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo treh let,« pravi Igor Klobasa.
