Zaspanost za volanom je resen problem, je ugotovila raziskava, ki jo je za AMZS nedavno naredila Mediana. Kar polovica voznikov je občasno zaspana in vsak deseti do štirinajsti voznik je v zadnjem času že zaspal za volanom. Najbolj skrb zbujajoč pa je podatek, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo nadaljujejo. V raziskavi so našteli kup »taktik« za ohranjanje budnosti, od pogovarjanja do pitja kave ali glasne glasbe, nihče od 500 anketiranih pa se ni spomnil na edino pravo rešitev – spanje. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da vsi drugi ukrepi zagotavljajo le kratkotrajne učinke.
»Rezultati raziskave so nas spodbudili, da bomo zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče mnogo bolj vključevali tako v naše preventivne aktivnosti kot tudi v vsebine programov varne vožnje,« je dejal Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. Tam ugotavljajo še, da nočna vožnja že sama po sebi od pet- do šestkrat poveča tveganje za prometno nesrečo, zato v centru varne vožnje uvajajo nov program varne vožnje ponoči.
»Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi, zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte vožnjo. Kofein v kavi začne delovati po pol ure,« svetuje Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, ki prav tako opozarja, da pretegovanje, kričanje, telovadba, sprehod, poslušanje glasbe in podobno zmanjšajo zaspanost za samo nekaj minut.
Skrb vzbujajoči so tudi naslednji podatki: spanje manj kot pet ur na noč poveča tveganje za povzročitev nesreče za petkrat, neprekinjeno budno stanje povzroča enake napake pri vožnji, kot če bi vozili z 0,5 promila alkohola v krvi, če pa ne spite 24 ur, je enako, kot če bi »napihali« en promile. Pri približno polovici vseh prometnih nesreč zaradi zaspanosti so udeleženi vozniki mlajši od 25 let, najpogostejše so take nesreče med 2. in 6. uro ter od 14. do 16. ure, znaki za zaspanost pa so: tog pogled izključno na cesto, prezrti napisi in znaki, počasna ali prehitra vožnja, ne da bi voznik sam to hotel, in pa »pijanski« znaki, kot je recimo vijuganje.
