Dva primera imate pred seboj. Na eni strani citroën C3 aircross, ki je navdih dobil po malce nižjem, a nič manj razigranem C3, in na drugi Kiin stonic, pri katerem že ime pove, da mogoče velja v tem paru za bolj »stoičnega«. Kakor koli, omenjena sta avtomobila, ki sta si zelo podobna, pri dolžini ju loči le centimeter (aircross 4,15, stonic 4,14 metra), in sta ravno pravšnjih dimenzij, da omogočata enostavno manevriranje v mestu. Z njima ste tako lahko hitro uspešni pri iskanju parkirnega prostora, ima pa aircross ob tem za 8 centimetrov višjo karoserijo, kar se pozna pri preglednosti. Aircross je precej radodarnejši s prtljažnimi litri, saj jih v osnovi premore 410, stonic pa se mora zadovoljiti s 352 litri. Na prvi pogled ni veliko, a v praksi je. Navsezadnje se ti kompaktni križanci kupujejo tudi zaradi spodobnega prtljažnika.
Vsa podoba aircrossa deluje veliko bolj razigrano, živahno, že izbira barv je taka, da o detajlih tako pri zunanjosti kot v notranjosti niti ne govorimo. S takim avtomobilom se človek enostavno tudi pomladi, vsaj v glavi in duši, saj nakazuje na neko povsem drugačno filozofijo. Stonic je tukaj precej bolj »stoičen«, njegova oblika je bolj konvencionalna, a to ne pomeni, da dolgočasna. Sploh ne, le da ne želi biti tako zelo drugačen kot aircross, a je še vedno dovolj prepoznaven. Podobno velja tudi v njegovi notranjosti, ki je bolj klasično zasnovana, zaradi česar voznik v stonicu tudi lažje najde optimalen položaj za volanom, njegovo upravljanje pa je precej enostavnejše in tudi logično. Citroën je na tem področju šel v drugo smer, spet bolj razigrano in takšno, pri kateri je tako rekoč vse »na dotik«, kar včasih kar malce preseda med uporabo, a take so sodobne smernice. Tudi stonic ima seveda veliko funkcij vidnih le na osrednjem zaslonu, pa vendar pri njem vse deluje nekoliko bolj enostavno.
Vozne lastnosti so zelo podobne, pri čemer je stonic precej trši in posledično za naše ceste manj udoben, medtem ko se aircross lepo znajde tudi na naših ubogih cestah, zaradi česar je njegova mehkoba to pot več kot dobrodošla. Poleg tega je precej tišji tudi na splošno, stonicov motor in podvozje namreč ne skrbita ravno najbolje za potnikova ušesa. Posebno se to pozna pri glasnem podvozju ali vožnji na avtocesti, kjer je piš vetra vseeno za odtenek preglasen. Zato pa po drugi strani navdušuje njegov enolitrski bencinski trivaljnik, ki s svojimi 120 konji (88 kilovati) predstavlja optimalno motorizacijo za tak avtomobil. Poraba sicer ni ravno rekordna, 7,6 litra goriva na 100 kilometrov pri umirjeni vožnji je nekaj srednjega, a svoje odtehta 6-stopenjski ročni menjalnik, s katerim voznik nima nikakršnih težav. Pri C3 aircorssu se v nosu skriva 1,2-litrski bencinski trivaljnik, ki na papirju zmore manj, natančneje 110 KM (81 kW), a se v praksi to ne pozna veliko. Zato pa manj porabi, na testu je zahteval 7,3 litra goriva na 100 kilometrov, kar tudi ni ravno rekordna številka, a se z njim vseeno lahko prav tako udobno peljete. Le da ima 5-stopenjski ročni menjalnik, šesta prestava bi se mu vseeno zelo dobro podala.
Tukaj je potem še cena. V tem poglavju je C3 aircross v osnovi v precej boljšem položaju, saj različica z omenjenim motorjem in paketom opreme shine, s katerim je več kot odlično opremljen in ponuja domala vse sodobne varnostne in udobnostne pripomočke, ki jih v avtomobilu tega razreda pričakujemo, stane 18.450 evrov. Za stonic s prav tako precej bogatim paketom opreme motion, ki ponuja zelo podobno opremo, pa boste medtem odšteli 21.690 evrov, pri čemer resda ponujajo tudi popuste, a je C3 vseeno ugodnejši. Kakor koli obrnemo, ne eden ne drugi nista ravno poceni, a ponujata zares veliko. Več pa v sklepu.
