Sto ljudi, sto čudi. Pregovor je pravzaprav del našega vsakdana in potrjuje, kako zelo samosvoji znamo biti ljudje. Saj se vam je gotovo že primerilo, da je znanec v restavraciji, ki slovi po kulinaričnih presežkih, prav vsako hrano, ki jo je okušal, pokritiziral ali pa v družbi lepotic ni zmogel lepe besede na njihov račun in je hitel v iskanju napak. Ljudje smo pač različni, je pa res, da nekateri v dokazovanju drugačnosti tudi pretiravajo. Pa smo se zamislili – kaj če bi takšnega večnega nergača posadili za volanski obroč avtomobila, ki je tako kot kulinarični presežek ali lepotica (skorajda) brez napak? Bi zmogel dovolj poguma za glasno kritiko, sploh ko bi poslanstvo štirikolesnika pospremili z njegovo ceno? Žal tovrstnega junaka nismo našli in ni nam preostalo drugega, kot da njegovo vlogo odigramo sami. Najbolj nas je begalo: bomo sploh našli razlog za samosvojost?
Če so vam športni terenci všeč, ni to prav nič čudnega. Ste zgolj del trenda, ki se širi hitreje kot virus in je okužil že četrtino vseh Evropejcev, ki se odločijo za nakup novega avta. Razlogov za ta trend je več, razlaga pa nadvse enostavna: za volanom SUV se vam nikoli ne bo zgodilo, da bi vas uščipnilo v križu, saj se sedi visoko in udobno, vstopanje in izstopanje iz vozila pa je prijetno opravilo. Zatorej ne bodite začudeni, če boste v bližini countrymana ali GLA slišali napev Gu-guja Mi 'mamo se fajn…
Športni terenci na dolžinski centimeter ponujajo veliko. Nič drugače ni s tokratnima tekmecema, čeprav glede na pestro ponudbo na trgu sodita med manjše. Z metrom v roki smo ugotovili, da ju sicer loči 12 centimetrov (442:430 v korist mercedesa), a se to v notranjosti ne pozna kaj dosti. Besede utesnjenost tokrat ne bodo spregovorili niti potniki na zadnji klopi, saj je prostor za glavo in kolena odmerjen razkošno, izpostaviti pa velja, da je pri miniju klop vzdolžno pomična. Priročno, ko sta v avtu le dva in potrebujeta še nekaj več litrov v prtljažniku. Teh je za potrebe športno naravnanega para na voljo več kot dovolj, razlika v prid minija (450:421) pa je bila v praksi veliko manj očitna kot v teoriji. Športno naravnani par omenjamo z razlogom: ob podrti zadnji klopi boste v zadek zlahka zložili dve gorski kolesi. Bolj smo bili veseli, da so bila prtljažna vrata pri obeh na elektriko, dodana vrednost pa je tudi dvojno dno. Žal ob podrti klopi pri miniju ni ravno.
Zadnje poglavje bi lahko spremenili tudi v kviz z vprašanjem – ali uganete pogonski enoti? Da gre za dizla, ni presenečenje, sta pa kot nalašč pisana na kožo lastniku, ki ceni ugodno razmerje med zmogljivostmi in ekonomičnostjo. Številki 190 in 177 predstavljata čredi konjev, ki sta vozniku na voljo. Obarvani so črno in pripravljeni, da jih lastnik požene v dir. Če boste hoteli, boste na cesti med hitrejšimi (maksimalna hitrost obeh je 218 km/h), zaloge moči pa je seveda dovolj, da boste zlahka prehiteli tudi kakšnega nedeljskega voznika, ki za volanom napol spi. Češnja na torti obeh sta samodejna menjalnika z osmimi (mini) in sedmimi stopnjami (mercedes), ki vozno udobje in posledično varnost povečata do mere, ki jo jo težko opisati, če je ne izkusite. Ker je bil countryman za nameček opremljen še s pametnim tempomatom, je šlo za sanjsko kombinacijo; v vožnji v koloni ali na relaciji nam je preostalo zgolj, da nadzorujemo volan, avto pa je v skladu z varnostno razdaljo sam pospeševal in zaviral. Neprecenljivo, a je do popolnoma avtonomne vožnje še dolga pot. GLA smo navadni tempomat kar malce zamerili.
In še nasvet: če se odločite, da boste uveljavili svojo željo po športnosti, ne pozabite na sopotnike, saj si ne želijo vloge krompirja, ki ga premetava sem in tja med hitro vožnjo po serpentinah. Še stavek o ekonomičnosti: poraba obeh se giba okoli pravljične sedmice. Štirikolesni pogon nas je zamikal, da bi se z avtoma zapeljali zunaj utrjenih cestišč, a smo ohranili trezno glavo, delovanje pogona pa preizkusili na blatni cesti med vinogradi Istre, kjer zanj ni bilo težav. Razvojnikom smo verjeli na besedo, da sta sposobna še veliko več. Čeprav smo prepričani, da tega ne bo nikoli preizkusilo 90 odstotkov petičnežev za volanskim obročem.
Pa smo pri začetku in (edinem) razlogu za samosvojost: ceni. Pričakovali smo celo višji. Tako pa presenetljivo nista prekoračili meje 40 tisočakov. Seveda je merjeno skozi povprečno slovensko plačo zanju treba delati dobra tri leta, toda countryman in GLA nista namenjena povprečnežem, ne po dohodku, še manj po voznih zahtevah. Več pa v sklepu.
