V časih, ko je potovanje v druge dežele oteženo ali celo onemogočeno, se rojevajo alternativne ideje za preživljanje prostega časa in dopusta. O tem so razmišljali tudi v Knjižnici reči. V svojo ponudbo so vključili počitniške pakete predmetov in prostorov, ki bodo uporabnikom, kot obljubljajo, »omočili nepozabne poletne počitnice doma«.
V prestolnici je na ta način mogoče počitnikovati na pet načinov, ki so jih poimenovali Off grid sredi mesta, Sam svoj Michelin, Renesansa prijateljstva, Urbani raziskovalec in A la cart. »V prvem paketu gre za preživljanje časa na prostem, v drugem za piljenje kuharskih veščin, v preostalih treh pa za druženje s prijatelji, odkrivanje svojega mesta in za poljuben izbor predmetov po lastni želji,« pravi vodja Knjižnice reči Jošt Derlink.
Z vsakim paketom je mogoče najeti tudi enega od dveh prostorov – prostore Knjižnice reči, ki jo je mogoče začasno spremeniti na primer v zasebni kino ali prostor za karaoke, ali mirujoče gradbišče pri Tomanovem parku na Masarykovi ulici, ki že nekaj let služi kot eksperimentalni skupni prostor z imenom Teren. Tam je mogoče imeti piknik in postaviti tudi šotor, ki je vključen v enega od paketov. V vsakega od paketov so vključeni predmeti, ki omogočijo ukvarjanje z določeno aktivnostjo. Tako med drugim na uporabnike čakajo videoprojektor, piknik izumi, samostoječe platno, karaoke, aparat za hotdog, viseča mreža, napihljiva blazina, zvočniki bluetooth, fotoaparat, teleskop, rolerji…
Ti paketi sicer stanejo slabih 15 evrov. Potem ko uporabniki predmete vrnejo, jih razkužijo in tri dni pustijo v karanteni. Ves čas poteka tudi običajna izposoja. Predmete si je mogoče izposoditi s člansko izkaznico. Redna članarina stane 20 evrov na leto, za študente in upokojence deset evrov in za brezposelne pet. A namesto članarine je mogoče podariti predmet iz knjižnične liste želja ali opraviti nekaj prostovoljnega dela. Tisti, ki niso včlanjeni v knjižnico, si lahko predmete izposodijo za dva do pet evrov.
Ustanavljajo samostojno društvo
Knjižnica reči se sicer financira iz projektov. Kriza jih za zdaj ni prizadela, kajti kot pravi Derlink, imajo iz dveh Erasmus plus projektov financiranje pokrito skoraj do konca prihodnjega leta. V enem od teh projektov sodelujejo s knjižnicami reči iz Bratislave, Bruslja in Dunaja, s katerimi iščejo načine za dolgoročno vodenje tovrstnih knjižnic in povezovanje evropske mreže knjižnic reči v gibanje. Derlink pravi, da je takšnih knjižnic po Evropi okrog 40.
Ljubljanska raste iz leta v leto. Lansko leto je bilo na primer v izposoji 350 predmetov, kar je dobrih 50 več kot leto prej, tudi v prejšnjih letih so ugotavljali rast. Knjižnica reči je doslej delovala v okviru Prostoroža. Derlink pojasnjuje, da so ravno zdaj v procesu ustanavljanja samostojnega društva, kar bo knjižnici po petih letih delovanja omogočalo, da se bo samostojno prijavljala na projekte.
