Ko so v javnem podjetju Snaga konec januarja napovedali, da bodo v letošnjem zelenem letu s partnerji odprli alternativno nakupovalno središče in znotraj njega prvo slovensko trgovino brez embalaže, so naleteli na izjemen odziv meščanov. Javnost je novico na družbenih omrežjih in spletnih straneh medijev pozdravila z velikim navdušenjem. Prav zato so v Snagi res želeli uresničiti napoved v omenjenem roku in zato so zdaj, ko je uradno, da jim letos ne bo uspelo, toliko bolj razočarani.
»Sprva je kazalo, da nam ob podpori Mestne občine Ljubljana ne bo težko najti ustreznega prostora na frekventni lokaciji v središču mesta, potem pa se je izkazalo nasprotno,« je pojasnila svetovalka direktorja Nina Sankovič. Po podrobnem pregledu fonda občinskih prostorov so ugotovili, da znotraj ožjega mestnega središča trenutno ni prostora, ki je dovolj velik za njihovo zamisel ali bi bil prost vseh bremen. V celem letu so našli le eno potencialno lokacijo v Stari Ljubljani, a jo je občini po neuspešnih poskusih v preteklosti prav zdaj uspelo prodati.
Ključna težava je tako primeren prostor, obenem pa jim ni šlo najbolj po načrtih niti s pridobivanjem partnerjev. Medtem ko so takoj pritegnili nevladne organizacije, ki poznajo in zagovarjajo iste vrednote, oglasili so se jim tudi zainteresirani ponudniki izdelkov, se je profitna stran odzvala slabše. »Z direktorjem Snage Jankom Kramžarjem sva se začela pogovarjati tudi s potencialnimi vlagatelji, vendar se pogovori kljub njihovemu začetnemu navdušenju žal niso končali z dogovorom,« je dodala Sankovičeva. Zamisel se vsem zdi krasna, a očitno ne dovolj, da bi jih odvrnila od vlaganj v bolj dobičkonosne projekte.
Tri v enem
Vzpostavitev protiuteži klasičnim trgovskim središčem in principu »kupi, porabi, zavrzi« si je sicer Snaga ambiciozno zastavila. V središču mesta bi radi odprli tako imenovano alternativno trgovsko središče, ki bo na enem mestu združevalo tri trajnostne potrošniške izkušnje. Poleg trgovine brez embalaže, kamor bi kupci prinesli svojo embalažo ali pa izbrano – od žitaric do testenin in olja – odnesli domov v kupljeni embalaži za večkratno uporabo, bombažnih vrečkah ali steklenih posodah, si želijo vzpostaviti še trajnostno naravnano večnamensko kavarno, v kateri bi prav tako ponujali samo izdelke iz lokalne pridelave in pravične trgovine.
»Ker ustvarjalnemu, zadovoljnemu potrošniku ni več najbolj pomembno, kaj ima ali kaj kupi, ampak kaj lahko sam naredi, preuredi in (po)ustvari, bi v kavarni spodbujali učenje ročnih spretnosti, organizirali bi pop-up popravljalnice manjših predmetov, zamenjave oblačil, modnih dodatkov, igrač in podobno,« je predstavila Sankovičeva. To pa niti ni še vse – tretji del projekta je izposojevalnica stvari, v kateri bi po principu knjižnične izposoje izposojali vse od orodja do gospodinjskih aparatov in šivalnih strojev.
Poslovni načrt pripravljen
Kot poudarjajo v javnem podjetju, je vse skupaj del Snagine dolgoročne strategije spreminjanja potrošniških vzorcev tako, da postanemo bolj kritični in odgovorni potrošniki. »Na eni strani smo tisti, ki izbiramo, kupujemo in porabljamo, na drugi pa tisti, ki za nas šivajo poceni oblačila, izkopavajo strupene kovine za naše pametne telefone in v suženjskih razmerah pridelujejo kakav, riž in kavo,« vabi k razmisleku Sankovičeva, ki poudarja, da projekt alternativnega nakupovalnega središča ostaja želja in namen tako Snage kot Mestne občine Ljubljana. Da mislijo resno, je podkrepila s podatkom, da je poslovni načrt v grobem že pripravljen. Na blejskem strateškem forumu se je izziva lotila trideseterica mladih z vsega sveta in v skupinah pripravila inovativne rešitve tako za izpeljavo kot za nadgradnjo projekta, ki naj bi ga uresničila prva evropska prestolnica brez odpadkov (»zero waste«).
Ne glede na to, da se je Snagi zalomilo, pa je mogoče tudi zdaj z malo iznajdljivosti kupovati brez embalaže. To dokazuje vedno več posameznikov, glas o tem širijo tudi Ekologi brez meja. Res pa treba skočiti na več lokacij, medtem ko bo v Snagini trgovini vse na enem mestu.
