Čas je potekel predvsem pretvarjanju, da je enakost dosežena prek formalnih dogovorov, za katere so se začele boriti sufražetke v prejšnjem stoletju. Moderni ženski ne pomaga spanje na starih lovorikah, ko ne najde izstopajoče in kontinuirane reprezentacije. V znanosti se je iz neobstoječe figure v študijski in delovni sferi, ko je bila že sama misel na vpetost vanju tabu, uspela izviti, a ne prekiniti dominacije kolegov.

Po podatkih Komisije za ženske v znanosti je prelomnica za spolno segregacijo v znanosti naziv doktorja znanosti. Ob diplomi je sicer število, glede na spol, skoraj izenačeno. Če predvidevam, da višja stopnja izobrazbe, kot je doktorat, prinese višjo funkcijo na delovnem mestu, ta pa posledično višje plačilo za opravljeno delo, bi bilo mogoče sklepati, da znanstvenice, kljub zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki uveljavlja enako plačilo za primerljivo delo, povprečno zaslužijo manj. Čas razcveta kariere obenem sovpada z obdobjem ustvarjanja družine, kar bi znalo, z osebnimi odločitvami ali možnimi prisotnimi predsodki v družbi, še zmanjšati delež tistih, ki službene cilje postavijo pred gospodinjstvo.

Nihče me ne bo prepričal, da je tehtnica razmerja spolov, na eni strani biološkega in drugi družbenega, uravnovešena. Odbor, ki podeljuje Zoisove nagrade za znanstvene dosežke, je glede na sestavo spolno izenačen, torej obstaja zavest o enakomerni porazdelitvi vlog, pa vendar je bilo lani med nagrajenci zgolj 6,9 odstotka žensk, saj je bil tudi odstotek prijavljenih kandidatk vprašljivo nizek. Zdi se, da nam »steklenega stropa« ni uspelo prebiti in jaz kot zunanja opazovalka dobivam občutek, da bom segala po najvišjih položajih z zavezanimi rokami. In ko bi se mi uspelo prebiti v akademski svet, kjer kraljujejo moški, bi bila to senzacionalna novica. Ne zato, ker bi se prepoznala ravno prava formula nesebične predanosti svoji strasti, ampak ker mi med nogami nič ne binglja. Kakšna izguba je zreducirati osebni uspeh na anatomsko značilnost v panogah, ki slovijo po čudovitih umih, po intelektualnih sposobnostih, ki jih, v prvi vrsti, premoremo ljudje.

Legalni temelji so postavljeni že kar nekaj časa, a le njihova bit ni primarni namen. So le podpora za nadaljevanje dialoga, ki je ključen v procesu ozaveščanja in spremembe odnosa družbe do omenjene problematike. Sama trenutno pišem, pa vi?