Mejni spor med Hrvaško in Slovenijo je globoko zaznamoval tudi danes predstavljeno strategijo širitve EU na zahodni Balkan. Koriščenje obsežnega paketa pomoči šestim državam (Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo) na njihovi poti do polnopravnega članstva v EU ni vprašljivo. Toda sam vstop v EU bo nedvoumno pogojen z zahtevo, da države pred tem popolnoma odpravijo medsebojne, predvsem mejne spore. Prav tako je v strategiji zapisano, da bo evropska komisija namenila posebno pozornost procesu reševanja teh sporov in, če bo to primerno, zagotavljala podporo.
Še nekaj sporočil je v strategiji, ki izpostavljajo pomen dobrososedskih odnosov, kot je, da države ne smejo zlorabljati odprtih vprašanj v pristopnem procesu EU in da morajo vodilni v procesu podpirati in ne kvariti prizadevanja svojih sosed.
Politična in finančna injekcija
EU v novi širitveni strategiji opredeljuje šest nosilnih pobud s 57 konkretnimi ukrepi v pomoč regiji pri uresničevanju reform v vzajemnem interesu v obdobju 2018–2020.
Med nujnimi reformami Unija znova izpostavlja vladavino prava, temeljne pravice in upravljanje, pravosodje, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarske reforme. V podporo regiji komisija v strategiji predlaga tudi postopno krepitev financiranja v okviru predpristopne pomoči do leta 2020. Po neuradnih navedbah bi lahko nekaj denarja v regijo preusmerili iz sredstev, ki so predvidena za Turčijo.
Strategija poudarja tudi potrebo po tem, da se EU tako z institucionalnega kot finančnega vidika pripravi na sprejem novih članic, potem ko bodo te izpolnile pogoje za članstvo. Ob predstavitvi strategije v Bruslju so poudarili, da je EU največja trgovinska partnerica regije z 80 milijoni prebivalcev – v letu 2016 je trgovinska menjava znašala 43 milijard evrov. Pa tudi, da je ravno zaradi tega strah pred »vdorom« Rusije ali Kitajske v ta del Evrope odveč.
Tudi evropski poslanci so v razpravi o strategiji EU za zahodni Balkan večinoma izražali zadovoljstvo, da je Unija znova odprla vrata za vseh šest držav regije. Strategijo so pozdravili tudi slovenski evroposlanci, pri čemer je Milan Zver posvaril, da EU ne bi smela postavljati kandidatkam previsokih zahtev, kot je tista, da morajo pred vstopom rešiti prav vse medsebojne spore. Glede na izkušnje in zgodovino sporov se lahko po Zverovih besedah to odpravljanje težav vleče v nedogled.
