Več kot sedemdeset odstotkov dijakov Gimnazije Šentvid je včeraj ostalo brez mobilnih telefonov. Ne gre za obsežno krajo, to so storili povsem prostovoljno. Na šentviški gimnaziji so se namreč odločili, da bo letošnji 1. februar na njihovi šoli dan brez mobitela. O tem so začeli razmišljati že v začetku šolskega leta, pripoveduje ravnatelj gimnazije Jaka Erker in dodaja, da ga je k temu spodbudil pogled na šolski hodnik med glavnim odmorom: »Med poukom težav zaradi mobilnih telefonov sicer nimamo, saj pravilnik prepoveduje uporabo, a dijaki takoj, ko zapustijo učilnice, v roke primejo svoje mobilne telefone. Tudi med glavnim odmorom se ne pogovarjajo, ampak raje brskajo po telefonih,« opaža ravnatelj. Včerajšnji dan – datum so izbrali povsem naključno – so tako razglasili za dan brez mobitela. Dijaki so zjutraj mobilne telefone predali ravnatelju, ki se je nadejal, da bodo srednješolci brez telefonov prosti čas med odmori izkoristili za druženje in pogovor s prijatelji.
Majhna pisarna se je tako še pred pričetkom pouka spremenila v pravcato shrambo mobilnih telefonov. Natanko 366 se jih je nabralo v škatlah, skrbno zloženih glede na letnik in oddelek. Dnevu brez mobitelov so na šentviški gimnaziji namreč dodali tudi tekmovalno noto: v tistih razredih, kjer se je svojim pametnim telefonom za en dan odpovedalo največ sošolcev, bodo prejeli sladko nagrado.
En dan je šlo, dlje bi bilo že teže
»Pravi pogreb,« je slikovito opisala pogled na škatle s telefoni ena od gimnazijk. Preden je svojega položila na že zajeten kup, je še zadnjič pregledala sporočila, potem pa telefon ugasnila. »Kar težko se je ločiti,« je priznala ravnatelju. »Kar ugasnite jih, da ne bom cel dan odgovarjal na sporočila in telefoniral,« je v smehu komentiral Erker, ki svojega službenega mobilnega telefona nima. »Imam službeni stacionarni telefon, kar je dovolj, da sem dosegljiv za tiste, ki me potrebujejo.«
Ko je šolski zvonec naznanil konec pouka, so se dijaki zgrnili v ravnateljevo pisarno in med telefoni spretno našli vsak svojega. Takoj so prižgali naprave in začeli brskati. Nekateri so odpisovali na prejeta sporočila, drugi so hiteli starše obveščati o poteku dneva, tisti najbolj nestrpni so takoj začeli z brskanjem po spletu.
»Šele ko ostaneš brez mobitela, opaziš, koliko časa pravzaprav porabiš z brskanjem po njem. Dan ni bil tako slab, kot sem pričakovala, da bo, s sošolci smo se veliko več pogovarjali,« je bila presenečena Lara Škerlavaj. Kljub temu je priznala, da se je bilo na prazen prostor, kjer je običajno shranjen telefon, kar težko navaditi. »Večkrat sem segla po telefonu in se šele nato spomnila, da ga nimam,« je dodala dijakinja prvega letnika. Podobno je dan brez mobitela doživel sošolec Gal Lunder: »Občutek je bil nekoliko neobičajen, a smo se res več pogovarjali, kot se sicer.« Zdaj sta bila brez telefona en dan, pravzaprav nekaj ur, kolikor traja pouk. Kaj pa, če bi se na šoli odločili za en teden ali celo mesec brez mobitela? »Na začetku bi bilo zelo težko. Ampak mislim, da bi zdržal,« je prepričan Gal.
Brez telefona so ure daljše
»Šolske ure so se mi zdele daljše,« je svoje vtise o dnevu brez mobitela nekoliko v šali nekoliko zares strnil dijak Luka Gregorčič in priznal, da včasih tudi med poukom pogleda na ekran telefona. »Pogledam na uro,« je dodal dijak drugega letnika. Med odmori so s prijatelji klepetali, ko je bilo pouka konec in je lahko spet prevzel telefon, pa je najprej preveril družbeno omrežje snapchat. Ocenjuje, da doma za brskanje po telefonu, večinoma po spletu, porabi približno tri ure. »Zdaj nekoliko manj, ker se moram učiti.«
Še nekoliko manj, približno eno uro dnevno, doma s pametnim telefonom v rokah preživi dijakinja tretjega letnika Lora Ana Jurečič. »Tudi starši so se navadili, da si dosegljiv in da jih lahko obvestiš od dogodkih v šoli, prav tako telefon pride prav za šolo, ko na primer potrebuješ kakšen prevod pri angleščini,« je nekatere pozitivne plati pametnih telefonov izpostavila gimnazijka, ki upa, da bodo na šoli dan brez mobitela še kdaj ponovili. Ponovitve si zagotovo želijo tudi dijaki devetih oddelkov, ki so imeli 100-odstotni izkupiček, kar pomeni, da so vsi sošolci zjutraj svoje mobilne telefone predali ravnatelju. Erker je ob tem zagotovil, da bo držal obljubo in zmagovalce nagradil z velikimi čokoladami.
