Letošnjo že 47. izdajo rotterdamskega filmskega festivala, znanega predvsem po kontrakulturnih koreninah, neodvisnih filmih in filmih iz držav tretjega sveta, je direktor festivala Bero Beyer odprl z ostro kritiko nedavnih razkritij o zlorabah moči in spolnem nadlegovanju v filmski industriji: »Naj prisluhnemo le novim in novim belim, večinoma heteroseksualnim moških srednjih let? Na IFFR že ne!« Poudaril je, da so temu primerno zastavili tudi filmski program letošnjega festivala.

Nenavadne junakinje

Beyer je v svojem uvodnem nagovoru poleg podpore gibanjem MeToo in TimeIsUp opozoril tudi, kako pomembno je to, kdo pripoveduje zgodbe in koga vidimo nastopati na platnu. Kot primer je izpostavil letošnji IFFR Live, enega najinovativnejših projektov festivala v Rotterdamu, v okviru katerega so filme po njihovem izboru že četrto leto istočasno prikazali v kinodvoranah po več kot 40 državah – med drugim letos tudi v Sloveniji v celjskem kinu Metropol in Mestnem kinu Ptuj – skupaj s prenosi pogovorov z avtorji. Letos so za program namreč izbrali izključno filme, ki so jih posnele režiserke, tokrat iz šestih držav.

Nekonvencionalne junakinje nastopajo tudi v drugih filmih, ki so se letos uvrstili v program. Isabelle Huppert, verjetno najbolj spoštovana živeča francoska igralka, je denimo zaigrala v zanjo zelo netipični vlogi gospodične Géquil, plahe, sramežljive in nerodne učiteljice fizike na srednji šoli, ki jo težavni učenci mučijo in se ji posmehujejo, vse dokler ne gre neke noči v njenem laboratoriju nekaj narobe, vanjo udari elektrika in gospodična Géquil nenadoma postane madame Hyde. Gre za ekscentrični film francoskega režiserja Sergea Bozona, ki je z igralko sodeloval že prej – in jo, tako kot tokrat, postavil v zanjo neobičajno komično vlogo. Madame Hyde je nenavaden film – ukvarja se namreč z vprašanji pedagogike in vzgajanja težavnih mladostnikov iz delavskih in priseljenskih okolij, vendar k temi pristopa na nepričakovano žanrski način; v tem smislu je film zanimiv preobrat tudi glede na francosko tradicijo družbenokritičnih filmov ali filmov predmestja (tako imenovani film banlieue), prepoznavnih po svoji naturalistični estetiki, ki spominja celo na cinéma vérité. Kot smo videli pri nedavnem uspehu filma Zbeži!, ki je eden izmed vodilnih letošnjih oskarjevskih nominirancev, pa resnost obravnavane tematike še zdaleč ne pomeni več, da ne bi mogli k njej pristopati z žanrskimi, bodisi komičnimi, znanstvenofantastičnimi ali grozljivimi elementi.

Absurdnost, ki zmede gledalca

Po ironičnem tonu je Madame Hyde nekoliko podoben ameriški neodvisni film Večer z Beverlyjem Luffom Linnom režiserja Jima Hoskinga, ki je svetovno premiero šele pred nekaj dnevi doživel na festivalu Sundance, čeprav Hoskingov film duhovitost s smrtno resnim obrazom popelje na povsem novo raven. V filmu nastopi Aubrey Plaza, igralka, ki je postala prepoznavna z vlogo v televizijski seriji Parki in rekreacija, s svojo značilno brezizrazno komiko pa je kot rojena za takšen film. Igra Lulu Danger, nesrečno ženo, ki možu pobegne z nesposobnim izterjevalcem dolgov, da bi v bližnjem hotelu videla nastopiti svojo prvo ljubezen, Beverlyja Luffa Linna. Absurdistično vzdušje, ki ga Hosking ustvari s sintetizatorji, nemogočo kostumografijo in brezizraznimi nastopi igralcev v filmu, je tako intenzivno, da mestoma spominja celo na Lynchevo televizijsko serijo Twin Peaks, in tako zagotovo ni za vsakogar. V Večeru z Beverlyjem Luffom Linnom ni popolnoma nič naravnega; vse je narejeno s ciljem, da gledalca zmede, in ima tako neskončno potujitveni učinek. Hoskins točno ve, kaj bi rad s takšnim pristopom dosegel – in zdi se, da mu to večinoma uspe. Ali če citiramo Jemaina Clementa iz dua Flight of the Conchords, ki v filmu nastopi v eni izmed glavnih vlog: »Ne vem zares, kaj se dogaja, ampak se vseeno zabavam.«

Na letošnjem festivalu se sicer predstavljajo tudi slovenski avtorji: Matjaž Ivanišin z dokumentarnim filmom Playing Men, Nika Autor z Obzornikom 63, dr. Natalija Majsova pa je s svojim predavanjem sodelovala na simpoziju Over The Moon, ki tematizira sodobne pristope k vizualizaciji prostora.