Ob bogati ponudbi najrazličnejših avtomobilov, novih in rabljenih, je dejstvo, da so zlati časi klasičnih sejmov rabljenih vozil na obrobju Ljubljane minili. Sejem zdaj že nekaj let gostuje v bližini deponije, kjer je zdaj tudi bolšji trg, ob našem obisku in ob lepem vremenu pa se je tam vseeno nabralo okoli 200 avtomobilov in kar nekaj radovednežev, prodajalcev in kupcev, ki so vsak na svoj način iskali pravo ponudbo in pravega kupca. A glede na videno je vse skupaj ostalo bolj pri teoriji, le sem ter tja smo lahko slišali kakšna pogajanja, v slogu »koliko kilometrov ima pa zares«, »kdo ga je vozil«, nista pa manjkala obvezni pogled v motorni prostor in brca v sprednjo pnevmatiko.
Sejem rabljenih vozil se je z leti iz pravega prodajno-nakupovalnega dogodka spremenil v kraj bolj ali manj uspešnega prekupčevanja. Jožeta, ki je prodajal svoj avtomobil, smo povprašali, zakaj se je odločil za prodajo tukaj: »Kje pa naj ga prodajam, v cvetličarni? Tukaj bom poskusil srečo, mogoče najdem koga.« Njegov sosed, ki je ponujal majhen rabljen japonski avtomobil, pa je dodal: »Kam pa naj grem z avtomobilom za 400 evrov? V avtohiši ga niti pogledati nočejo. Sicer pa so tam sami barabini, vsak prisloni svoj lonček.«
Previdnost ni odveč, lumparij je veliko
Tako se vsako nedeljo na avtosejmu zbere pisana druščina ljudi, veliko jih pride res samo malo pogledat in se umaknit iz hiše. »Najlepši način, da greš na zrak in se umakneš od tečne žene,« se je pridušal mimoidoči in že odhitel do zanimivega renaulta scenica, katerega zlati časi so prav tako že minili. Hasan si je v družbi žene ogledoval passata karavana. »Malo gledam, kakšne so sploh cene na trgu, koliko je kaj vredno. Mogoče bom kaj kupil, sicer ne takoj, ampak malo že razmišljam,« je pripomnil. Sicer se lahko o cenah ob vsej današnji ponudbi zelo dobro pozanimaš na različnih internetnih portalih, a nekaj ur na sejmu je tudi lahko zanimiv izlet.
Da gre posel vedno slabše, govori tudi dejstvo, da so s sejma izginili tudi tisti, ki so kar tam v kombiju ponujali prepis vozil. Zdaj vse poteka drugače, sploh odkar gredo registrske tablice z vozilom k novemu lastniku. »Previden moraš biti, lumparij je veliko. Nikomur ne moreš zaupati. Poznam primer, ko je človek naivno prodal svoje vozilo, potem pa se je novi lastnik z registriranim avtomobilom do konca registracije podil po Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Kazni za prekrške so seveda hodile k prejšnjemu lastniku. Imel je ogromno težav, da je na koncu prepisal vozilo in dokazal, da on s temi prekrški nima nič,« pa je povedal človek, ki dejansko vsak konec tedna tam službeno preživi veliko časa, ni pa želel biti imenovan. »Jaz tukaj avtomobila zagotovo ne bi kupil, vse kar mrgoli od prekupčevalcev. Pri vsakem avtu 100 evrov in na koncu meseca znese za dodatek k plači.« In dodal, da so pogosti obiskovalci sejma tudi kriminalisti. Postavijo se kar pred vhod na sejmišče in kontrolirajo vozila. »Videl sem že, da so avtomobile tudi že zasegli, vozilo vlečne službe je vedno nekje blizu. Bili so primeri, ko je imel avtomobil nameščene ene tablice, v prometnem dovoljenju pa je bila navedena povsem druga. Časi, ko si na enem koncu lahko kupil avtomobil in ga že kmalu na drugem koncu sejma spet prodal za višjo ceno, so tudi minili. In edino zlato pravilo zdaj je, da mora biti denar takoj, ključe pa izročiš šele, ko se naredi prepis, vse drugo je le tveganje,« je še dodal naš neimenovani sogovornik.
Večinoma le vozila z ljubljanskimi tablicami
In po svoje ima prav, sploh pri dražjih vozilih velja biti previden, danes za okoli 10.000 evrov dobiš že zelo spodoben nov avtomobil, pa ni zraven nobenega tveganja, da vas bodo opeharili. »Bil je primer, ko sta avtomobil prodajala starejša zakonca, pa nihče ni smel niti sesti v avtomobil. Eden od lovcev na ugoden nakup, željan zaslužka pri ponovni prodaji, je hitro zagrabil, saj si je mislil, tak starejši par je gotovo lepo skrbel za svoj avtomobil, in bil potem zelo presenečen. Po prvih kilometrih je bilo jasno, da je avtomobil bolj zrel za odpad kot za na cesto,« je kot primer, da tudi pretkani lovci na rabljene avtomobile kdaj nasankajo, povedal sogovornik.
Na splošno smo lahko na sejmu videli bolj ali manj le vozila z ljubljanskimi registrskimi tablicami, če so bili nekoč zelo zaželeni avtomobili s koprskega območja (češ, tam nimajo soljenih cest pozimi in zato ne rjavijo), je danes povsem vseeno, od kod je kdo. Kajti tablica dejansko ne pove prav nič. In povprečno stanje ponudbe štirikolesnikov je bolj kot ne precej klavrno. Ali kot je dejal še eden od naključnih sogovornikov: »Avtosejem je zanje upanje, zadnja postaja.« Nič kaj obetavno torej, če ste želeli za svoj avtomobil v prihodnje iztržiti kaj več pri osebni prodaji. A ker sta nakup in prodaja naporna stvar, verjetno ni daleč od resnice občutek, da ima od vsega tega cirkusa okoli pločevine še največ dobička prodajalec čevapčičev v bližjem lokalu. Kot smo lahko videli, temu kupcev ni manjkalo. In da, deset dobrih čevapčičev in topla lepinja stanejo okoli 5 evrov. Preverjeno.
