Glasovanje novinarjev v izboru za slovenski avto leta je tokrat premešalo vrstni red, po katerem so se avtomobili na podlagi glasov bralcev, gledalcev in poslušalcev sedmih sodelujočih medijskih hiš uvrstili v finale. Vsota točk je namreč na prvo mesto izstrelila volkswagen polo, ki se je v finale uvrstil kot drugi, za škodo kodiaq, s katero sta po finalnem glasovanju zamenjala mesti. Na tretje mesto je s četrtega skočila honda civic, obratno je nazadoval peugeot 5008, le mazda CX-5 je zadržala peto mesto, zadnje, ki je med kar 36 kandidati še vodilo v finale.
Polo se je z nazivom slovenskega avtomobila leta v 26. izboru okitil tretjič, nazadnje je bil na vrhu leta 2010. Več (4) jih ima le njegov večji brat golf, z več kot enim pa se poleg njiju lahko pohvalita še ford focus in še en volkswagen, passat, ki sta zmagala po dvakrat. »Na zmago smo zelo ponosni, a o njej niti slučajno nismo bili prepričani, saj je bila konkurenca res močna, zaradi česar smo še toliko bolj veseli. Seveda pa v polo verjamemo, saj je v svojem segmentu uvedel veliko novosti, ki jih sicer poznamo iz razreda ali dveh višje, in veseli smo, da so novinarji to prepoznali,« je po podelitvi pokala povedal direktor znamke Volkswagen v Sloveniji Marko Škriba in dodal, da bodo skušali ta naziv pri prodaji avtomobila tudi konkretno unovčiti: »Gre namreč za objektiven in neodvisen izbor, ki je posledica ocen velikega števila strokovnih novinarjev, in to kupci prepoznajo.«
Letošnji izbor je prinesel tudi manjšo novost – pred finalnim glasovanjem smo se namreč vsi sodelujoči zbrali na testnem dnevu na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem, kjer smo vse finaliste še zadnjič preizkusili v malce drugačnih pogojih. A po drugi strani, čeprav je bilo to vsekakor dobrodošlo, izbor še naprej izgublja blišč in prepoznavnost, ki mu ga je zagotovila zaključna prireditev v obliki televizijske oddaje »v živo«. Te so bili gledalci vajeni dolga leta in je tudi po gledanosti dosegala visoke številke. Kljub temu da je avtomobilska industrija v odlični kondiciji in prodajne številke rastejo ter rušijo rekorde, se je pri njenem financiranju namreč znova zataknilo. Televizijske finalne prireditve ni bilo že četrto leto zapored, pa čeprav jo v neformalnih pogovorih velika večina uvoznikov podpira in si je želi. »Takšen izbor in takšen laskav naziv bi svoje mesto zagotovo moral imeti na televiziji. Zakaj ga nima, se bodo morali pogovoriti glavni protagonisti, a če bo dobra volja, bi se lahko vse skupaj vrnilo na raven, kot smo jo poznali v preteklosti,« je denimo povedal Dimitrij Vušnik z Mazde, s katerim se strinja tudi Marko Škriba: »Rad se spominjam teh oddaj in te čase pogrešam, saj malo blišča v naši panogi zagotovo ne škodi. Sami smo jo vselej podpirali, seveda pa je tu veliko udeležencev, veliko avtomobilskih znamk, ki bi morale sodelovati pri takem projektu, ki je finančno zahteven in nekatere znamke se pri tem pač ne vidijo, ker je zmagovalec lahko samo eden. Vidimo pa, da v vseh teh letih, ko oddaje ni, avto leta kot izbor ni izgubil svojega pomena, tudi odzivi, ki sem jih dobil takoj po letošnjem, mi dokazujejo, da je slovenski avto leta močno prisoten v javnosti in da se njegov pomen ni niti malo zmanjšal.«
Kje je torej težava? Predsednik žirije izbora za slovenski avto leta Tomaž Porekar pravi, da je jedro problema v tem, da ne najdejo skupnega jezika s sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. »Ta ima namreč svoje pogoje, s katerimi bi na način, kot so jih zahtevali, posegli v našo integriteto in način dela, zaradi česar smo menili, da ne bi mogli biti verodostojni in neodvisni. Poenostavljeno je problem ta, da televizijska oddaja seveda stane, stroškov za produkcijo pa sekcija ni bila pripravljena pokriti in oddaja je pač odpadla,« je povedal Porekar in dodal, da se bo treba v kratkem dobro zamisliti in se odločiti, kaj in kako narediti.
