Hrvaška želi urediti spor z dvostranskim sporazumom, a tudi trdi, da sploh ni nobenega problema, če bi še naprej živeli z nerešeno razmejitvijo, ker obstajajo tudi druge države članice EU, ki nimajo točno določenih meja in to ne predstavlja prvorazrednega problema za celotno Evropo, piše dopisnik zagrebškega časnika iz Bruslja.
Navaja, da je slovenska argumentacija nasprotna. Ljubljana trdi, da vprašanje meje ne more ostati nerešeno, ker bi to poslalo negativno sporočilo drugim državam z območja nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za članstvo v EU, a imajo tudi same spore o meji s svojimi sosedami.
Evropska komisija namerava z objavo nove strategije za Zahodni Balkan sprejeti slovenski argument, da je reševanje dvostranskih sporov o meji posebej pomembno za evropsko perspektivo držav Jugovzhodne Evrope.
»Nihče ne zagovarja hrvaških argumentov, temveč slovenske«
Dopisnik še poudarja, da nihče v EU ne govori, da je spor med Hrvaško in Slovenijo samo še eden v nizu podobnih sporov o meji, za katerega nikomur ni mar, temveč sedaj vsi delijo stališče, da je slovensko-hrvaški spor pomemben kot primer za druge balkanske države. »Nihče torej v tej celotni zgodbi ne zagovarja hrvaških argumentov, temveč slovenske,« navaja dopisnik.
Komisija naj bi omenjeno strategijo objavila 6. februarja. Potem ko jo bodo sprejeli na Svetu EU, bo že prepozno za spremembo tega stališča. Ukrepati je potrebno sedaj, ker stališče, da je slovensko-hrvaška arbitraža svetla točka, ki bi ji morale slediti hrvaške sosede, ni tudi najpametnejša, še meni hrvaški dopisnik. Dodaja, da je Slovenija »nesramno izkoristila svoje članstvo v EU«, da bi »izsilila« Hrvaško, naj sprejme reševanje spora o meji na arbitražnem sodišču.
V svoji kolumni še ocenjuje, da se mora Hrvaška zavedati tudi argumentacije nekdanjega hrvaškega diplomata Draga Kraljevića, ki je v pogovoru za Novi list med drugim ocenil, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne sodbe krši mednarodno pravo.
