Povprečen Slovenec na leto zavrže 14 kilogramov oblačil, 73 kilogramov hrane in tudi do 300 plastičnih vrečk. Vsako leto na kupu odpadkov le enega bencinskega servisa v Sloveniji pristane kar 5,5 milijona lončkov za enkratno uporabo, le eden od štiristotih pa je recikliran. Osupli? Tudi midve sva bili, po ogledu prispevka TEDx Katje Sreš, nekdanje dijakinje Gimnazije Kranj. Zato sva jo poiskali ter jo povprašali o perečih okoljskih temah, ki jih je izpostavila v svojem govoru Brez slamice, prosim!, in kje v tej situaciji nastopimo mi – mladi.
»Planet Zemlja bo preživel, vprašanje je le, koliko časa bomo na njem še ljudje. Sploh mladi, ki imajo pred seboj še kar nekaj let, bi se morali začeti ukvarjati tudi z okoljskimi vprašanji. Kako? Tako, da postanejo z odgovornim ravnanjem zgled drugim, se včlanijo oziroma so aktivni v skupinah in organizacijah, ki delajo na področju, ki jih žuli. Posamezniki lažje delujemo v prid okolja, ko imamo na voljo dovolj informacij. Po vsej državi se dogaja več dobrih stvari, kot se morda zdi in pomoč je povsod dobrodošla,« je odgovorila na vprašanje o prihodnosti planeta, ki leži v rokah mladih.
Mladi so gonilo sprememb
Katja Sreš je članica Ekologov brez meja, društva, ki je organiziralo že mnoge vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. »Največ se ukvarjamo z ozaveščanjem o preprečevanju nastajanja odpadkov na področju zavržene hrane, plastične embalaže, tekstila itd. Sama največ napredka opažam pri posameznikih, ki vedno bolj spoznavajo, da vsak korak šteje, pa naj bo to zavračanje plastičnih vrečk, kreativna uporaba ostankov hrane ali izmenjava oblačil.« Čeprav Katja priznava, da se v srednješolskih letih še ni ukvarjala z okoljsko tematiko, meni, da imamo mladi danes večjo možnost za to. Z okoljskimi temami se srečujemo na vsakem koraku: ločevanje odpadkov, električna vozila (kot so na primer kranvaji naše občine) in embalaža za večkratno uporabo so postali del našega vsakdana.
»Zakaj bi morali vedno starejši postavljati zgled? Mladi so gonilo sprememb, trendi, moda in zgledi pa nas vlečejo in počasi spreminjajo,« je opozorila Katja. »Ko v trgovini zavrnemo plastično vrečko, damo trgovcem jasen signal, da je ne potrebujemo, kupcem pa pokažemo alternativo. Ta korak bi morali storiti in z zgledom opozarjati tudi mladi, ki so pogosto bolj obdani z okoljsko problematiko kot njihovi starši.«
Zato smo mladi pobudo tudi prevzeli in lani na Gimnaziji Kranj pripravili modno revijo Second Hand. Šest dijakinj tretjih letnikov se nas je odločilo za zbiralno akcijo oblačil, ki jih dijaki in profesorji niso več potrebovali, nato pa smo jih preoblikovale v »nove« modne kreacije in jih po predstavitvi predale v »druge roke«. Denar smo darovali dobrodelni organizaciji.
Že otroci naj razmišljajo o odpadkih
Pobudo že nekaj let prevzema tudi Zveza tabornikov občine Kranj, in sicer z organiziranjem čistilne akcije Očistimo Kranj – Kranj ni več usran!. Eva Brzin, načelnica taborniškega rodu Stane Žagar mlajši, je povedala, da pri projektu aktivno sodelujejo mladi. »Otroke iz osnovnih šol povabimo, da se s svojo skupino (vodom) prijavijo na čistilno akcijo, vedno pogosteje pa jo obiščejo kar v sklopu šole. S tem dosežemo ozaveščanje in čiščenje lokalne okolice. Srednješolci sodelujejo na organizacijski ravni. Pomagajo pri postavitvi osrednjega prostora, izvajanju delavnic, logistiki… Z akcijo mlade spodbujamo k razmišljanju o prihodnosti planeta, prepolnega odpadkov,« je povedala Eva. »Akcija ima vpliv predvsem na mlajše otroke (osnovnošolce), ki se udeležijo dela na terenu. Zanje je organizirana tudi likovna delavnica, ki vedno deluje v sklopu z ekološkimi temami. Mislim, da že prek nje otroci razmišljajo o odpadkih in ločevanju. Verjetno nanje vpliva tudi količina smeti v njihovi okolici. Pomembno je, da se z mlajšimi otroki pogovorimo o tem, da so nabrali toliko smeti. Pogosto se namreč pohvalijo, koliko vreč so nabrali. Na to gledajo s plati: več vreč, bolje je. Pokazati jim moramo drugo stran: več vreč, bolj onesnaženo je okolje.« Načelnica tabornikov je ponudila tudi idejo, kako to drugo plat otrokom predstaviti: »Z izkustvom. Pokazati je treba, kakšno je stanje v naravi. In ne s fotografijami, temveč s pohodom v naravo. Ogled divjega odlagališča in izvajanje poskusov, ki pričajo o vplivih odpadkov na prst, rastline in živali, bosta mlade spodbudila k razmišljanju o bolj zeleni prihodnosti.«
