Na parlamentarni skupščini Sveta Evrope (SE) je bil včeraj prvi krog volitev novega komisarja za človekove pravice, v katerem so se pomerili francoski kandidat Pierre-Yves le Borgn', kandidatka iz Bosne in Hercegovine Dunja Mijatović in slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič. Največ glasov, 105, je dobil nekdanji francoski poslanec iz vrst socialistov, kandidatka BiH jih je prejela 76, Klemenčič pa je za njo zaostal za devet glasov.
Kljub nekaterim napovedim, da bi Pierre-Yves le Borgn' utegnil zmagati že v prvem krogu – na pododboru za človekove pravice je namreč zbral več glasov kot Mijatovićeva in Klemenčič skupaj –, se to ni zgodilo. Za včerajšnjo zmago bi bila namreč potrebna večina od 248 oddanih glasov. V drugem krogu pa bo zmagal tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov. Poznavalci dogajanja v Strasbourgu ne izključujejo možnosti, da bi se vrstni red danes spremenil oziroma da bi zmagala nekdanja predstavnica za svobodo medijev pri OVSE. Po naših informacijah namreč Klemenčič razmišlja, da bi v drugem krogu podprl Mijatovićevo oziroma da bi svoje podpornike prosil, naj glas namenijo kandidatki BiH.
V takšnem primeru bi za Mijatovićevo glasoval tudi član parlamentarne skupščine SE iz Slovenije Jan Škoberne (SD). »Obžalujem, da slovenska politika ni zmogla enotno podpreti slovenskega kandidata,« nam je dejal po včerajšnji razglasitvi rezultatov. Škoberne je prepričan, da je Klemenčiču nekaj glasov odnesel video, »za katerim stoji del slovenske desnice«. Kot smo poročali, je po parlamentarni skupščini Sveta Evrope zakrožil videofilm, v katerem je Klemenčič predstavljen kot veliki kršitelj človekovih pravic. Šlo je za znane očitke iz interpelacije SDS proti pravosodnemu ministru. V Strasbourg je sicer prispelo tudi pismo podpore Klemenčiču. Podpisalo ga je 71 nevladnikov in akademikov s prvopodpisano direktorico Mirovnega inštituta Nežo Kogovšek Šalamon. Podporniki so navedli, da je Klemenčič najbolj kvalificiran kandidat, kar jih lahko Slovenija ponudi za to pomembno funkcijo.
Novoizvoljeni komisar za človekove pravice bo šestletni mandat nastopil 1. aprila, na tem položaju pa bo nasledil Latvijca Nilsa Muižnieksa.
