Kane Gamble je iz svoje sobice v mestu Leicestershire, kjer je živel z mamo, uporabil metodo »socialnega inženiringa«, najpogosteje uporabljene tehnike v primerih zlorabe osebnih podatkov, in se dokopal do podatkov osebnih in poslovnih računov ameriških tajnih agentov. Prevaranti s to tehniko o osebi na podlagi socialnih omrežij in zbranih podatkov ustvarijo sliko informacij, s katerimi druge ljudi ukanijo, da jih povejo še več.

Tako je najstnik prepričal delavce v klicnem centru velikega internetnega podjetja, da je John Brennan, takratni direktor Cie, da je lahko pridobil dostop do njegovega računalnika. Podobno taktiko je ubral pri ameriškem preiskovalnem uradu FBI, ko je na informacijah pod pretvezo, da je Mark Giuliano, nekdanji namestnik direktorja, pridobil dostop do preiskovalne baze urada. Njegova tarča je bil tudi nekdanji ameriški sekretar za državno varnost, Jeh Johnson.

Vse se je začelo zaradi razočaranosti nad koruptivnim sistemom

Z dobljenimi informacijami je Gamble dostopal do njihovih osebnih računov, jih zasmehoval, objavljal osebne informacije na internetu, na njihove naprave nalagal pornografijo, upravljal z njihovimi iPadi in televizijskimi ekrani.

Zdaj že 18-letnik je leta 2015 ustanovil skupino Crackas With Attitude (CWA), v sklopu katere je kasneje delovalo tudi več drugih hekerjev. Ko so njegovo delovanje odkrili in ga obtožili desetih prekrškov zlorabe identitete, je Gamble državnemu tožilcu kot razlog za svoje početje navedel, da »se je vse začelo, ko je bil vedno bolj razočaran nad korupcijo in hladnokrvnostjo ameriške vlade, zato se je odločil nekaj storiti.«

Gamble se je dokopal do in pozneje objavil tudi detajle primera Darrena Wilsona, policista, ki je leta 2015 v mestu Ferguson ustrelil temnopoltega najstnika Michaela Browna.

Njegovo delovanje so ustavili februarja 2016, po tem, ko je za nekaj dni prevzel dostop do omrežja ameriškega notranjega ministrstva z informacijami o več kot 20.000 uslužbencih urada FBI in tajnimi dokumenti večjih afer. Najstniku, ki je trenutno na prostosti, bo sodil Charles Haddon-Cave.