Na valu gospodarske rasti je tudi gazela Mebor iz Železnikov, družinsko podjetje, ki deluje že od leta 1982 in je specializirano za izdelavo strojev za razrez lesa. Podjetje, katerega prihodki so občutneje poskočili leta 2016, ko je bilo tudi nominirano za gazelo Gorenjske, je lani v primerjavi z letom 2016 prodalo kar za petino več svojih strojev in tako doseglo rekordnih 11,6 milijona evrov prihodkov.

Za letos Boris Mesec, ustanovitelj in direktor družinskega podjetja, ki zaposluje 51 ljudi in ves čas zaradi večanja obsega poslovanja išče nove sodelavce, napoveduje najmanj desetodstotno rast. Podjetje žage sicer izdeluje po naročilu strank, ki povedo, koliko hlodovine želijo razrezati, a v Meborju ves čas skrbijo za njihove izboljšave, pri čemer se lahko pohvalijo, da so njihove žage najhitrejše in tako najzmogljivejše, česar se ne branijo pokazati niti na sejmih. Tako so na sejmu v Hannovru predstavili eno najhitrejših horizontalnih žag na svetu, ki v osemurnem delovniku razreže kar 80 kubičnih metrov lesa. Po svetu imajo že več kot 2500 uporabnikov, začeli pa so izdelovati tudi vertikalne tračne žage, ki omogočajo še večjo produktivnost.

Septembra lani so predali svojo največjo žago v Sibiriji. V projekt so skupaj z razvojem, za katerega ob proizvodnji v podjetju skrbi sin Uroš, medtem ko je Simon odgovoren za prodajo, vložili skoraj dve leti. Na moderni liniji je mogoče razrezati kar tisoč kubičnih metrov hlodovine na dan. Letos nameravajo na trg dati nov tip žage za razrez hlodovine, ki bo imela še večje zmogljivosti.

Prihodke ustvarja izvoz

Devetdeset odstotkov strojev izvozijo. Njihov glavni trg je Evropa, prodajajo pa po vsem svetu, od Indonezije, Južne Amerike do Afrike. Tako kot doma imajo tudi na svetovnem trgu precej konkurence, od nemških, kanadskih, italijanskih do čeških in poljskih podjetij, zato ves čas veliko vlagajo v razvoj novih izdelkov.

»Lani smo desetino prodali doma, pred leti pa je bil ta odstotek za polovico manjši. Slovenske žage bi več vlagale v razvoj, če bi imele zagotovljene dovolj hlodovine. Trenutno višek hlodovine še vedno izvozimo. Moderna tehnologija zahteva visoke vložke, zato strah, da bi ostali brez osnovne surovine, torej hlodovine, odvrača od vlaganj,« opozarja Boris Mesec, aktivni član Kluba slovenskih podjetnikov. Tam so nedavno predstavili paket predlogov, s katerimi bo Slovenija preudarneje izkoristila trenutno gospodarsko rast in morebitno novo krizo, ki jo nekateri napovedujejo že čez nekaj let, pričakala bolje pripravljena. »Država bi morala narediti več glede tega, da bi domačim proizvajalcem zagotovila surovine. Le tako se bodo žage lahko širile in zaposlovale dodatne sodelavce.«

Podjetje ima za seboj tudi milijonsko naložbo v moderni laser za razrez pločevine. Letos vlaganja nadaljujejo in bodo že v kratkem končali gradnjo avtomatiziranega skladišča, bodo pa v nekaj letih vnovič prisiljeni prostore v velikosti 10.000 kvadratnih metrov, ki so v že pretesnem industrijskem območju Alples, spet razširiti. Podjetje, ki se lahko pohvali z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki se giblje okoli 80.000 evrov in več, želi dolgoročno ostati v družinski lasti. V delo se bo namreč po končanem magisteriju iz strojništva vključil tudi najmlajši od treh sinov Gregor.

Ker je uspešen prenos vodenja na mlajšo generacijo plod večletnega preudarnega dela za prihodnost, pripravljajo družinsko ustavo. »Zelo pomembno je, da imamo urejene vse odnose, pravice in tudi dolžnosti. Pomemben pa je tudi prenos lastništva, saj je za mladega človeka zelo pomembno, da ve, za kaj dela in kako postaviti temelje za nadaljevanje uspešne podjetniške poti,« poudarja Mesec.

Mebor kadrovski podmladek vzgaja tako s praksami kot štipendiranjem. Pri njih tako v polni meri živi mentorstvo, pri katerem starejši sodelavci prenašajo znanje na mlajše. Podjetje je sicer mlado, saj so sodelavci v povprečju stari 35 let. Večino sodelavcev jim uspe zaposliti iz lokalnega okolja, saj jih kljub neustrezni osnovni izobrazbi priučijo. Trenutno imajo razpis za varilce, ki jih je najtežje dobiti, zaradi česar se odločajo za zaposlovanje tujcev.

Zapravljiva država

Mesec je nezadovoljen, ker trenutna vlada ni sposobna pogleda v prihodnost, ki bi segel dlje od njenega štiriletnega mandata, in ker pozablja, da so za gospodarsko rast zaslužna podjetja. »Nadaljnjo rast bomo dosegli samo z zdravim gospodarstvom, ki bo globalno konkurenčno. Zdaj ko se je zaradi gospodarske rasti v državni blagajni pojavil manjši presežek, vsi razmišljajo, kako ga zapraviti. Če bo vlada ugodila stavkovnim zahtevam, se bo treba še dodatno zadolžiti. Nihče ne pomisli, da rast ne more biti večna. Če ne bomo s presežkom, tako kot to počnemo v podjetjih, ravnali preudarno, bomo v še večji krizi kot leta 2008,« poudarja Mesec, ki je zagovornik davčne razbremenitve plač, še posebno visokoizobraženih. »Če bi ti prejemali višje plače, ne bi bežali v tujino. Tako izgubljamo kadre, v katere je država vložila od 200.000 evrov pa vse do milijona, da so diplomirali ali doktorirali. Država bi morala v času konjunkture vrniti davke na predkrizno raven in uvesti več fleksibilnosti pri zaposlovanju.«