Podpora slovenskim zagonskim podjetjem je sicer dokaj pestra, pa vendar Slovenija ni primerno okolje zanje. Postopki poslovanja in zakonodajne zahteve v Sloveniji so neprimerni za mlada inovacijsko gnana podjetja, ki potrebujejo hitro odzivnost in mednarodno naravnanost, zato si poslovne priložnosti poiščejo v San Franciscu, New Yorku, Londonu, Berlinu…
Potem ko so maja lani na konferenci Podim predstavniki startup skupnosti premierja Mira Cerarja javno pozvali, naj vlada začne odpravljati številne ovire in nesmiselne ukrepe, ki zavirajo hitrejšo rast zagonskih podjetij, je vlada novembra obravnavala predlog ukrepov, akcijski načrt Slovenija – dežela zagonskih podjetij pa naj bi bil pripravljen konec tega meseca.
Oblikovali so tudi delovno skupino, ki jo sestavlja kar 33 članov, in sicer sedem predstavnikov startup skupnosti, dva predstavnika Poslovnih angelov Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada, 24 predstavnikov pa prihaja iz vrst vlade in skoraj vseh ministrstev. Delovna skupina, ki jo vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je imela nalogo prepoznati ovire na terenu, predstaviti primerljive dobre prakse in rešitve iz tujine ter na tej podlagi pripraviti predlog akcijskega načrta. Delovna skupina je zadnje tedne lanskega leta zagrizla v projekt in se dobivala večkrat tedensko, zato je Tadej Slapnik prepričan, da bo akcijski načrt konec tega meseca tudi zares pripravljen.
Optimistični so tudi v startup skupnosti, v kateri je tudi Aleš Špetič, eden od predlagateljev oblikovanja seznama pobud vladi in ustanovitelj podjetij Klevio in CubeSensors. »Odzivnost vlade in ministrstev je dobra. Na ministrstvih zares poslušajo, kaj so težave. Konkretnih rešitev sicer še nimamo, a za zdaj sem optimist.« Ključne ovire, ki naj bi jih odpravili v okviru akcijskega načrta, so na področju ustanavljanja in financiranja podjetij, davčne zakonodaje, delovne zakonodaje, administrativne ovire in spletno in mobilno poslovanje. Startup skupnost je prepričana, da bi morali v Sloveniji zagonsko podjetništvo opredeliti kot strateško panogo in jo vključiti v dolgoročno strategijo države kot potencial, ki lahko prinese najvišjo gospodarsko in zaposlitveno rast v prihodnjem desetletju.
Katere ovire bodo podirali prednostno
Med ovirami, ki se jih bodo očitno ministrstva (v večini primerov bo rešitve skupaj pripravilo več ministrstev) prednostno lotila na področju administrativnih ovir, je prepočasen postopek za pridobitev ID-številke za DDV-podjetja, saj ta postopek trenutno še vedno lahko traja več tednov. Fintech podjetja pa se ne morejo razvijati, saj jim Banka Slovenije preprečuje odprtje fiduciarnega računa, na katerem bi lahko ločeno od svojega poslovnega računa zbirali denar svojih strank.
Na področju zaposlovanja naj bi vlada preučila previsoko davčno obremenitev plač, rigidno in nekonkurenčno nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi oziroma delniškimi opcijami ter prepočasno in hkrati prezapleteno zaposlovanje tujcev tudi zunaj držav EU. Zagonska podjetja opozarjajo tudi, da je problematično, da se pri nagrajevanju zaposlenih z delniškimi opcijami prodaja lastniškega deleža obravnava kot prejemek iz delovnega razmerja in ne kot kapitalski dobiček.
Ni davčnih olajšav za mlada inovativna podjetja, kot je denimo odlog plačila na dobiček po zgledu Estonije, kjer se davek na dobiček prvič plača ob prvem izplačilu dividend. Nezadovoljni so tudi z omejitvijo, ki vlagateljem preprečuje, da bi vlagali v več podjetij zapored, saj zakon o gospodarskih družbah onemogoča, da podjetje vloži v več kot štiri podjetja letno. jpš
V Sloveniji ni mogoče uporabljati storitve google merchant, ker Amazon Europe ne podpira slovenskih podjetij in ker v Sloveniji nimamo plačnega sistema stripe. To slovenskim podjetjem onemogoča voditi kampanje po platformi za množično financiranje Kickstarter. V Sloveniji je že nekaj uspešnih zagonskih podjetij na področju virtualnih valut, kot sta Bistamp in Iconomi, s čimer se Sloveniji ponuja edinstvena priložnost, da med prvimi na svetu prizna področje kriptovalut, ga formalno regulira oziroma pravno doreče. Tako lahko postane zanimiva za domače in tuje vrhunske podjetniške ekipe na področju distribuirane (blockchain) tehnologije.
