Vsaki panogi je težko in hkrati lepo

Gonilna sila podjetja so zaposleni, to je dejstvo. Če sledijo smernicam, potem je enostavno. Zavzetost privede do tega, da dobi določena stvar, trg ali denimo nov stroj dušo. Temeljna zadeva za to, da podjetje napreduje, so dejansko zaposleni.

Ne. To, kar daješ, običajno dobiš. Na jasna navodila dobiš tudi jasne odgovore in obrnjeno. Trdim, da smo menedžerji večji problem kot zaposleni. Vodja mora biti vzor, seveda pa se včasih tudi zgodi, da nekomu to nisi. Tisti, ki nimajo enakih norm, naše podjetje zapustijo, drugi nam sledijo.

Tudi jaz bi rekel, da je kolektiv gonilna sila. Jasno je, da razvoja in novih izdelkov ne bi bilo brez dobre ekipe. Z razvojem postaneš uspešen na trgu, kar daje vsem še večjo spodbudo. Tako kot nam je kipec zlata gazela leta 2018 dal dodatno spodbudo, da smo lahko še boljši.

Odgovornost, predvsem zelo velika odgovornost. Postati dober je bistveno enostavnejše kot ostati dober, vsaj zame.

Lani smo končali sestavo družinske ustave, tako da lahko rečem, da so sinovi že res dobro vpeti v poslovanje in vodenje podjetja. Jaz sem samo še tista »lučka« ali pa tisti, ki mora včasih še kaj dodati. Drugače pa jim prepuščam vedno večjo odgovornost. Odgovornost in vse, kar je s tem povezano.

Najprej bi izpostavil vztrajnost, sploh v naši dejavnosti. Če ne bi bili tako vztrajni, pri razvoju ne bi prišli tako daleč, kot smo. Pa tudi veselje do dela. Če nimaš tega v sebi, če ne delaš rad, kar počneš, potem tudi uspeha ne more biti. Zelo sem zadovoljen, ko vidim, da fantje v svojem delu uživajo, v uspehih pa še bolj. Seveda so tudi problemi, zato je pomembno, da se znamo usesti in pogovoriti ter rešiti težavo.

V našem podjetju družinsko ustavo šele pišemo, kajti sin je star 24 let in je šele magistriral. Z veseljem bi obiskal gospoda Mesca, ki bi nam lahko pomagal s praktičnimi izkušnjami. Mogoče bi dodal, da vedno apeliram na to, da je prav tako kot zaposlene treba spoštovati kupca in zagotoviti, da tudi on spoštuje nas oziroma naš proizvod. Pomembna je poštenost v primeru težave in predvsem hitro reševanje. Slovenci se razlikujemo od marsikaterega drugega, tujega podjetja – denimo predvsem od Italijanov, ki hitremu reševanju ne posvečajo veliko pozornosti, celo odlagajo, kar pa seveda kupca dela nervoznega. Slovenci smo pridni, znamo reševati nastale situacije in te odgovornosti je treba prenesti na mlade. Glede na to, da smo Slovenija sorazmerno mlado gospodarstvo na trgu, a smo si v tem času ustvarili zelo dober ugled na tujih trgih. Vedno bolj opažam, da nas tujci zelo pozitivno gledajo. Naši izdelki so že skoraj tako prepoznavni, da se lahko primerjamo z oznako »made in Germany«. Moje izkušnje kažejo, da nas kupci vedno bolj spoštljivo gledajo.

Mislim, da lahko brez sramu to napišemo že zdaj. Če postavimo takšno ceno kot denimo Nemci, bomo sicer težko prodali, se pa lahko tej ceni že zelo približamo. Ko smo začeli prodirati na tuje evropske trge, smo morali postaviti veliko nižjo ceno, kot jo lahko dandanes.

Seveda, verjamem, da je slovenska tehnika izredno dobra. Sicer je res, da mora biti cenejša od nemške, to je lahko 10, 15 odstotkov, vendar ne več 30 odstotkov kot nekoč. Kdor s svojo blagovno znamko ni prišel v srednji cenovni razred, je ostal zadaj. Najtežje je bilo v mojem življenju graditi blagovno znamko. Tisti, ki dopuščajo, da dobre blagovne znamke propadajo, delajo veliko napako.

Oziranje za drugimi vzame preveč časa in ne prinese inovacij. Ne morem reči, da ne preverjamo konkurence, vendar je treba vedno razmišljati vnaprej in o izboljšavah. Pri razvoju se osredotočamo predvsem na to, kako bomo naše stroje naredili bolje in drugače kot drugi, kar pomeni inovativno.

Pri vsakem proizvodu je tako: konkurenco je treba poznati, vsaj v globalnem delu. Potem pa je treba imeti svojo frekvenco in znati poslušati kupce. Kajti nekateri uporabniki so dobri tehniki in prek pogovora lahko skupaj pridemo do najcenejše izboljšave oziroma prototipa.

Med epidemijo niti za en dan nismo imeli zaprtih vrat, čeprav se nam je število naročil že takoj na začetku zmanjšalo za 25 odstotkov. Nemudoma smo začeli iskati nadomestna naročila, da nam ni bilo treba dati delavcev na čakanje. Zmotno je prepričanje nekaterih podjetij, da jim bo država pomagala. Rešitev moraš najti sam. V zadnjem času naročila spet prihajajo v večjem obsegu. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli le od okoli pet do osem odstotkov manj naročil kot sicer.

Tudi mi nismo prekinili dela, saj smo imeli še veliko starih naročil. Moram pa reči, da je bil takrat res šok in je bilo na začetku videti veliko huje, kot se je nazadnje pokazalo. V tem času smo naredili za desetino manj kot običajno. Za zdaj niti ne kaže tako slabo. Mislim, da upad ne bo večji od 10 odstotkov, mogoče niti toliko ne, saj nam trenutno z naročili dobro kaže. Če pa se bo pojavil drugi val, se lahko zopet pojavi negativen trend in smo zato kar previdni.

Za naša mala družinska podjetja, do 200 zaposlenih, bo veliko lažje, če bomo sloneli na lastnih izdelkih. Vsaki panogi je težko, vsaki panogi je lepo, bi lahko rekli. Osebno se nerad sicer izpostavljam, zato se nisem zavedal, da bo sodelovanje v projektu Gazela prineslo toliko pozitivnega, predvsem sodelavcem. Danes pa sem prepričan, da tisti, ki ne pristanejo na nominacijo, ker se recimo bojijo inšpektorjev, delajo napako. Zame je to bila pametna poteza.

Zaradi sodelovanja pri projektu Gazela smo postali še bolj prepoznavni. Velik plus je, da lažje pridobivamo nove zaposlene, prav tako pa nismo imeli nobene negativne izkušnje. Naš trg žagarskih strojev gre v smer nižjih stroškov, boljšega izkoristka lesa in manj potrebne delovne sile. Mislim da je trend podoben tudi v drugih industrijah. Za nas je največja perspektiva v avtomatizaciji strojev in razvoju kompleksnejših strojev z višjo dodano vrednostjo. Prav za to si najintenzivneje prizadevamo.