V prazgodovini je človek živel v tesni povezavi z naravo, kar pomeni, da je počival takrat, ko je odpadlo listje, in začel delati, ko so cvetele rastline, medtem ko je bil v antiki prosti čas namenjen miselni aktivnosti. Aristotel ga je namreč definiral kot katero koli nefizično aktivnost. Tako so se moški združevali na agorah (trgih) in razpravljali o politiki, medtem ko so ženske hodile na obiske in se združevale v različne rokodelske krožke.
V obdobju srednjega veka se je pojavila ostra ločnica med tistimi, ki sploh niso imeli prostega časa oziroma je bil ta minimalno odmerjen, in tistimi, ki so se dolgočasili ves čas. Je bil pa to vseeno čas, ko se je razvil eden najpopularnejših športov na svetu, nogomet.
Prosti čas je postal dragocen
V predindustrijski družbi je imela glavno vlogo družina, ki je brisala meje med zasebnim in socialnim življenjem posameznika, industrijska revolucija pa je v zgodovino prinesla fenomen prostega časa, ko je ta ljudem postal dragocen. Njegovo vrednost so odkrivali delavci, medtem ko so njihovi nadrejeni govorili o minimalni regeneraciji in ne o prostem času.
Povojni časi niso bili najbolj radostno obdobje za prosti čas, o njem ljudje do sredine 20. stoletja niso veliko razmišljali. Vsekakor pa je družba začela posvečati več pozornosti mladim in njihovi izobrazbi. Sredi prejšnjega stoletja so se začele oblikovati mladinske subkulture, ki so združevale mlade z različnimi modnimi, glasbenimi in filozofskimi interesi, še vedno pa so bili razumljeni kot anonimni posamezniki v urbanem svetu, ki čutijo potrebo po pripadnosti, oblikovanju identitete. To je bil čas izuma gramofona, hipijev, razvoja popkulture, množične gradnje stadionov, brezposelnosti in tudi protivojnega razpoloženja (vietnamska vojna), predvsem pa upora mladih proti konservativnim starejšim generacijam.
Priklopljeni na splet
Fenomen prostega časa v 21. stoletju je zaznamoval razvoj komunikacijskih sredstev, ki so postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Vsesplošna povezanost s svetom postaja samoumevna, sploh pri mladih. Hiter dostop do interneta zagotavlja neskončno množico podatkov in priložnosti za zabavo, ki nas lahko le delno poteši. Je pa tudi množica obšolskih dejavnosti in aktivnosti, ki so mladim danes na voljo, krepijo telo in duha ter spodbujajo osebne stike, pa za to ne potrebujemo tehnologije.
O tem, kako bomo prosti čas izkoristili v prihodnosti, obstaja veliko teorij. Morda bomo hodili nakupovat na Mars, na pilates pa v breztežna območja. Nekateri pravijo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo tehnologija pogubila človeško raso, drugi pa, da se bomo vrnili v način življenja naših prednikov ter spet postali eno z naravo. Kar koli že bo, v vsakem primeru bodo prihodnost krojili mladi.
