Vid Valič potuje: Hišica na plaži in pogled na valove za deskanje

Od nekdaj si je želel potovati

Letošnje poletje je Vid sicer preživel ob rehabilitaciji, saj si je lani »pridelal« hernijo najnižjega diska, kar ga je, kot pravi sam, spremenilo v fizičnega kriplja. Zato se je letos po tem, ko ga je fizioterapevt Roberto Steble »spravil v red«, in to brez operacije, odločil, da se mora spraviti nazaj v formo. Tako je poletje preživel na deski na valovih, na ležalni podlogi v različnih položajih joge in seveda na toplem skoraj afriškem soncu.

Vid si je vedno želel raziskovati neraziskane kraje. Vedno so ga zanimali še druge kulture, druge rase in druge religije, saj je verjel in še vedno verjame, da potovanja širijo obzorja, dobesedna in figurativna, ter da ti dajo možnost, da se lahko poglobiš vase in mogoče zavržeš kakšne stare resnice, ki si jih nosil s seboj.

Četudi si stopiš na živce, greš naprej

Priljubljeni stand-up komik najraje potuje v dobri družbi, z nekom, ki ga ima res rad. »Tako vsaj veš, da tudi če si bosta stopila na živec, se bosta hitro zmenila, si oprostila in brez zamer potovala naprej. Če potuješ z nekom, ki ga premalo poznaš, se ti lahko zgodi, da boš kaj kmalu potreboval malce časa zase ali pa celo, da boš potovanje nadaljeval sam,« je previden Vid.

Najlepše mu je bilo v Kostariki. »Odlična kulinarika, ogromno različnih živali, hitri in veliki valovi ter bungalov sredi džungle. Tja se definitivno moram vrniti. Pa na Barbados! Barbados je bil tudi lušten,« je navdušen Valič.

Dopust mu pomeni oddih od realnosti, skok v kožo neznanca oziroma zaželeni skok v anonimnost. Potovanja zadovoljijo njegovo radovednost, sprostijo utrujenost in ga napolnijo s kreativnostjo.

Načrt za potovanje si Vid naredi sam. »Vse za potovanje uredim prek spleta na straneh, kot so skyscanner.net in booking.com. Za ogled znamenitosti pa si pogledam na Lonely planet ali pa vprašam domačine, kaj si je najbolj vredno ogledati. Rad se tudi izgubim med potovanjem, saj je potem, ko se mi končno uspe orientirati, zadovoljstvo še toliko večje,« zanimivo doda sogovornik.

Najboljša popotniška izkušnja na Baliju

Na Baliju sta z bratom s skuterjema potovala z enega konca otoka na drugega, in to brez zemljevida. »Vedela sva samo ime plaže, kjer naj bi spala v neki kolibi. Vožnja je trajala približno tri ure, in ker ta plaža takrat ni bila ne vem kako znana, tabel do tja ni bilo. Zato sva si pomagala tako, da sva se med vožnjo drla ime plaže domačinom, ki sva jih videla ob cesti, ti pa so nama zelo prijazno kazali pot oziroma mahali, kam naj zavijeva. Na srečo so Indonezijci tako prijazni, da nisva niti enkrat zašla in sva kmalu na tej plaži pila njihov poskus piva.«

Do zdaj je Vid imel veliko sreče na potovanjih. Nikoli se mu ni zgodilo kaj resnega. »Kakšna praska tu in tam, enkrat sem si malce porezal dlan s smernikom jadralne deske, enkrat sem dobil malce driske, pa sem jo hitro odpravil s probiotiki, ki sem jih imel s seboj. Enkrat sem imel vnetje sinusov, pa sploh vedel nisem. Mislim sem, da me ponoči zbuja bolečina zaradi zoba. Enkrat je morski pes skočil iz vode kakih 100 metrov stran od mene, ko sem sedel na deski v vodi. Sicer pa nič kaj drastičnega. Večinoma imam same lepe spomine na vsa svoja potovanja.«

V Afriko in Indijo komika ne vleče. »Ne vem, zakaj ne tja, ampak se mi zdi, da so kolonialisti že tako uničili ljudstva, ki živijo tam, da kot belec ne moreš doživeti teh krajev brezskrbno oziroma da te ne bi gledali kot hodeči bankovec. Menda je tako tudi na Kubi, vendar me to ne bo ustavilo in bom šel tja. Tu imam očitno dvojne standarde, ki pa ne škodijo nikomur razen mogoče meni.«

Vedno se je lepo vrniti v Slovenijo

Če bi imel neomejeno časa in denarja za dopust, bi Vid potoval po vsem svetu. »Najprej bi hotel obiskati vse glavne deskarske destinacije, potem vse glavne kulinarične destinacije, nato vse glavne naravne destinacije nato vse glavne destinacije v tretjih državah in potem vse slovenske kotičke, ki jih še nisem videl. Kljub eksotiki po svetu se je vedno lepo vrniti v našo lepo Slovenijo. Lepote Slovenije so se mi vtisnile še posebej v spomin po vrnitvi iz Tajske. Tam sem užival v tropskem rastju, palmah in sadju, ki ga še nikoli nisem videl, vendar ko sem se vrnil v Slovenijo, se nisem mogel nagledati zelene barve travnikov in gozdov, ki so se lesketali v popoldanskem soncu. Ta barva je bila nekaj najlepšega, kar sem videl. Pa nisem ničesar kadil ali pil… takrat.«

Hišica na plaži in hindujska religija

Kulinarika Vidu ne predstavlja enega najpomembnejših segmentov turizma. »Hrana? Ja in ne. Odvisno od tega, zakaj greš na potovanje. Seveda te zanima lokalna hrana, vendar se lahko prilagodiš tudi na riž in zelenjavo, če je drugih zanimivih aktivnosti veliko. Sej ni važno, kaj ješ, če imaš pa hišico na plaži, od koder lahko vsako jutro na verandi gledaš valove, na katerih boš deskal čez kakšno uro ali dve.«

Najprijaznejši oziroma najgostoljubnejši ljudje so po mnenju našega sogovornika na Baliju in Barbadosu. »Hindujska religija je neverjetno prijazna religija. Nobenega ne odrivajo, če je zavezan drugi religiji. Zelo so uvidevni do vseh ljudi in živali, gostoljubnost ljudi na Baliju je neverjetna, vendar moraš iz turističnih središč, saj se tam zbira veliko utrujenih, nejevoljnih in grabežljivih ljudi. Pa na Barbadosu sem bil tudi presenečen nad prijaznostjo domačinov. Arhitektura je taka, kot da si prišel v najhujši geto nekje v Ameriki, vendar so vsi domačini zelo prijazni, pozdravljajo te na cesti in ti dajo vtis, da si skoraj eden od njih.«

Bliža se januar, čas, ko bo Vid Valič mogoče zopet zapustil Slovenijo, vse je namreč odvisno od njegovih obveznosti. Prav gotovo pa je že poln novih načrtov za potovanja, a o njih še ne želi govoriti. Tako kot ob mislih na nove kraje, širjenje novih obzorij skozi oči popotnika, tudi v življenju mladega komika vodi načelo: »Razmišljanje o problemih je za slabiče, iskanje rešitev pa za močne. Sami se odločimo, kaj hočemo biti.«