Smrtonosni streli na 64-letnega srbskega politika na Kosovu Oliverja Ivanovića so državo pahnili na rob izjemno nevarne krize. Več kot očitno je, da je bil to tudi namen neznanih napadalcev in naročnikov.
Kosovo se je zaradi poskusa zavračanja sodelovanja s posebnim sodiščem za zločine na njegovem ozemlju v letih 1998 do 2000 znašlo pod plazom kritik Zahoda. Umor vodje stranke Srbija, demokracija, pravica prav gotovo ni prispeval k izboljšanju podobe države v svetu. Če k temu dodamo, da Kosovo nikakor ne izplava iz politične krize, da ne uresničuje prevzetih obveznosti, kot je ustanovitev skupnosti srbskih občin, in ne najde načina (in volje), da bi vsaj omejil korupcijo, trgovino z drogami in belim blagom, potem je današnji umor Ivanovića prinesel še en temen oblak.
Več razlag okoliščin umora
Preiskava umora, ki se je zgodil danes zjutraj pred sedežem stranke v severnem »srbskem« delu Kosovske Mitrovice, do večernih ur ni dala odgovora niti na vprašanje, kako se je zločin zgodil. Po prvih informacijah naj bi napadalec najprej streljal od daleč, nato še iz bližine. Pozneje so razlagali, da naj bi na Ivanovića streljali iz avtomobila, ki so ga našli zažganega na drugem koncu mesta. Čeprav so ga zelo hitro prepeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Tako kot je nejasen način izvedbe atentata, je nejasno, kdo naj bi moril.
Srbska politika je krivdo skoraj soglasno zvalila na kosovske Albance. Predsednik Aleksandar Vučić je nemudoma sklical svet za nacionalno varnost, po sestanku pa napovedal, da bodo našli storilca, ki skoraj gotovo prihaja iz vrst Albancev. Ker Vučić kosovskim organom ne zaupa, je od Unmika in Eulexa zahteval, da pri preiskavi sodelujejo tudi srbski organi. Eden redkih, ki so opozorili, da je bil Ivanović večkrat tarča verbalnih napadov tudi iz srbskih vrst, je bil Saša Janković, vodja stranke Gibanje svobodnih državljanov. Dejstvo je, da imajo druge, manj popustljive in manj strpne srbske stranke na Kosovu večjo podporo Beograda od Ivanovićeve.
Moteča spravljiva politika
Tudi kosovski politiki so ostro obsodili atentat, a opozarjajo, da je prezgodaj s prstom kazati na storilce oziroma ozadje in naročnika. »Oliver Ivanović je bil trn v peti eni in drugi strani na Kosovu oziroma v Srbiji,« je za televizijo Al Jazeera dejal nekdanji kosovski politik Azem Vlasi. Umor je ostro obsodil predsednik Kosova Hashim Thaçi, ki je pozval k čimprejšnji razsvetlitvi okoliščin napada in kaznovanju odgovornih. Državljane vseh narodnosti na večinsko srbskem severu Kosova je pozval k sodelovanju z oblastmi pri preiskavi.
Toda Ivanović je za nekatere kosovske Albance vojni zločinec, saj je bil leta 2016 na sodnem procesu spoznan za krivega zločinov nad civilnim prebivalstvom med vojno, ko je poveljeval paravojaškim skupinam, in obsojen na 9 let zapora. Po dveh letih so sodbo Eulexovega sodišča razveljavili in začeli nov postopek. Nekaterim albanskim politikom pa je, tako kot srbskim, Ivanovićeva zmerna in spravljiva politika rušila strategijo, ki temelji na geslu »čim slabše (na Kosovu), tem boljše«. Zato jim je ustrezalo, da izgine s političnega prizorišča. Ivanović je bil eden redkih srbskih politikov, ki so dobro govorili albansko, in ni imel težav pri komuniciranju z albanskimi kolegi, kar ni bilo všeč nekaterim ne na eni ne na drugi strani. Tudi ko je od leta 2008 delal kot državni sekretar na takratnem srbskem ministrstvu za Kosovo, je mnogim v Beogradu šla na živce njegova želja po dialogu z Albanci, čeprav sam nikoli ni pristal na Kosovo kot samostojno državo. A se je bolj kot srbski nacionalisti zavedal realnosti in ga je zanimalo predvsem izboljšanje življenjskih razmer Srbov na Kosovu.
