Malokateri dan mine brez najmanj ene slabe novice o tem, kaj prinaša brexit, posebno v primeru, da bi Velika Britanija zapustila EU brez sporazuma, pa tudi v primeru trdega brexita, po katerem Britanija ne bi ostala niti članica carinske unije EU. Novo poročilo o ekonomskih posledicah brexita, ki ga je naročil londonski župan Sadiq Khan, opozarja, da bi odhod Britanije iz EU brez sporazuma pomanjšal otoško ekonomijo in znižal življenjsko raven Otočanov. »Čim trši bo brexit, tem bolj negativne bodo posledice,« ugotavljajo avtorji poročila, ki ocenjujejo, da bi bila v primeru nesporazumnega brexita Britanija ob pol milijona delovnih mest in ob petdeset milijard funtov predvidenih naložb.
Mobilizacija brexitskega tabora
Ob tako črnogledih napovedih je zadnje, kar bi pričakovali od nekdanjega vodje evrofobne stranke Ukip Nigela Faragea, to, da bo nehote pomagal zagovornikom drugega referendum o brexitu, ki zahtevajo, da se ne samo parlament, ampak tudi Britanci na referendumu izrečejo o brexitskem sporazumu oziroma o članstvu, če bi vlada hotela popeljati Britanijo iz EU brez sporazuma. Farage, ki se ima za mater in očeta brexita, ni za drugi referendum zato, ker bi si nenadoma premislil, ampak zato, ker misli, da bi brexitski tabor še bolj prepričljivo zmagal in tako za zelo dolgo zaprl usta zagovornikom članstva v EU ter ustavil njihovo »tarnanje in jok«. Njegova podpora drugemu referendumu je v resnici bojni klic k mobilizaciji zagovornikov brexita, ki jih poziva, naj se začnejo pripravljati na drugi referendum, ker je prepričan, da bo vlada na brexitskih pogajanjih iztržila za Britanijo slab sporazum, ki ga bo parlament zavrnil.
Nepoštenost političnega razreda
Bi si katera koli vlada v tem primeru upala povesti Britanijo iz EU, ne da bi zadnjo besedo o tem dala Otočanom na referendumu? To je zelo malo verjetno. »Seveda si ne želim drugega referenduma, saj smo že zmagali na referendumu in s tem bi morala biti zadeva opravljena, vendar ne zaupam nepoštenosti našega političnega razreda, ki ne bi sprejel odhoda brez sporazuma. Zato sem se duševno pripravil na verjetnost, kot se je zgodilo na Danskem, Irskem in drugod, da nas bodo prisilili še enkrat glasovati. Biti moremo pripravljeni,« pravi Farage, čeprav premierka Theresa May vztrajno ponavlja, da drugega referenduma ne bo dovolila. Farageev naslednik za krmilom stranke Ukip Henry Bolton pravi, da se je Farage verjetno slabo izrazil. »Če to res misli, potem nima prav,« je dejal Bolton.
So Nigel Farage wants a referendum on Mrs May’s Brexit deal. I agree. Bring it on!
— Andrew Adonis (@Andrew_Adonis) January 11, 2018
Priložnost za ustavitev brexita
Farageev presenetljivi poseg v razprave o drugem referendum so hitro izkoristili vsi tisti, ki so prepričani, da je drugi referendum o končnem brexitskem sporazumu edini način za ustavitev brexita oziroma spreobrnitev izida prvega referenduma, ki je bil, kot še vedno malokdo ve, samo posvetovalni referendum o tem, ali naj Britanija ostane v EU ali naj jo zapusti. Med njimi so nekdanji vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, laburistični lord Adonis in nekdanji laburistični premier Tony Blair. Farage je morda nehote pomagal laburistični stranki, ji politično olajšal to, da si premisli, in v primernem trenutku podpre drugi referendum. Liberalni demokrati ga že dolgo zahtevajo. Prav tako Škotska nacionalna stranka. In Zeleni. Ta referendum bi bil nekaj najbolj naravnega in logičnega. V primeru sporazuma z EU bi Britanci odločali o tem, ali ga sprejmejo in zapustijo EU ali pa to zavrnejo in ostanejo v EU. V primeru, da brexitskega sporazuma ne bi bilo, pa: ali naj Britanija zapusti ali ostane v EU? Oba tabora naj bi bila še vedno zelo izenačena, vztrajno pa se povečuje število Britancev, ki mislijo, da bi morali imeti zadnjo besedo. Po najnovejših raziskavah jih je 53 odstotkov.
