V javnem zavodu Pionirski dom – center za kulturo mladih, ki skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem in zavodom Študentski dom Ljubljana domuje v Baragovem semenišču, so se že julija lani razveselili odločitve upravnega sodišča, da Nadškofija Ljubljana ni denacionalizacijska upravičenka in s tem tudi ni upravičena do vračila polkrožne stavbe arhitekta Jožeta Plečnika.
Z odločitvijo je padla ena večjih ovir za prenovo objekta, a pri napovedi načrtov za prenovo dotrajane stavbe ob Vilharjevi cesti so v Pionirskem domu še vedno previdni. Odločitev, ki jo je upravno sodišče sprejelo poleti, je sicer dokončna in nanjo se ljubljanska nadškofija ne more več pritožiti, lahko pa bi vložila revizijo na vrhovno sodišče. Da bi bila revizija uspešna, je najbrž malo verjetno, saj se je že upravno sodišče v svoji sodbi oprlo na stališča vrhovnega sodišča.
Želijo si dvigalo
»Še vedno čakamo, če bo kakšna revizija postopka, vendar za zdaj informacije o tem, da bi se Nadškofija Ljubljana za revizijo odločila, nismo prejeli,« je optimistična direktorica Pionirskega doma Viktorija Potočnik. Ob tem se zaveda, da tako kot ni bila lahka pot do prepotrebne prenove stavbe, ki jo je zaviral četrt stoletja trajajoči denacionalizacijski postopek, ne bo lahek zalogaj niti prenova sama. »Stavba je dotrajana, treba jo je v celoti pregledati in oceniti, v kakšnem stanju je, kateri posegi so nujni in, seveda, kako ohraniti bogato kulturno dediščino,« ob tem dodaja Potočnikova.
Kot so včeraj pojasnili v Pionirskem domu, so letos ljubljansko mestno občino že zaprosili za minimalna sredstva, ki jih bodo vložili v najnujnejša obnovitvena dela, kot je denimo sanacija dotrajanega zunanjega stopnišča, letos pa nameravajo v objektu urediti tudi dvigalo. So namreč med redkimi zavodi, ki še nimajo dvigala in s tem urejenega ustreznega dostopa za invalide. Slednji tako težko pridejo na dogodke, ki jih je v Baragovem semenišču in predvsem v tamkajšnji Festivalni dvorani vse več.
Letos investicijska dokumentacija?
Pogovori, kako v stavbo ustrezno umestiti dvigalo, so s strokovnjaki že stekli, v kratkem pa naj bi z ljubljansko mestno občino začrtali tudi dolgoročni načrt celovite prenove objekta. Na mestni občini so že ob lanskoletni odločitvi upravnega sodišča napovedali, da je to »pomemben korak k temu, da bi leta 2019 začeli več kot potrebno prenovo prostorov«, za letošnje leto pa napovedali pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, s katero bodo »definirali nadaljnje posege na objektu«.
Stavba sicer ni le dotrajana, ampak tudi nedokončana. Že Plečnik je namreč predvidel, da semenišče, ki so ga po njegovih načrtih začeli graditi leta 1936, ne bo polkrožne oblike, ampak da bo tvoril celoten krog.
