Ljubljanska občina je dosegla pomembno zmago v denacionalizacijskem postopku, ki ga je za vračilo Baragovega semenišča že pred četrt stoletja vložila Nadškofija Ljubljana. Upravno sodišče je upoštevalo odločitev ministrstva za kulturo, ki je presodilo, da je bilo ob podržavljenju leta 1952 lastnik objekta Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani in ne ljubljanska škofija. Ocenilo je, da Nadškofija Ljubljana zato v tem primeru ni denacionalizacijska upravičenka, in je njen zahtevek za vrnitev Baragovega semenišča zavrnilo. Nadškofija je po tej odločitvi ostala brez stavbe in brez odškodnine.
Čeprav so v ljubljanski nadškofiji za nazaj in s cerkvenim aktom poskušali lastništvo nad Baragovim semeniščem prenesti nase, pa so tudi na upravnem sodišču odločili, da vsi dokumenti kažejo na to, da premoženje ni bilo podržavljeno njej ali njeni pravni prednici. Nadškofiji tako zdaj ne preostane drugega, kot da vloži revizijo na vrhovno sodišče.
Da bi bila revizija uspešna, pa je malo verjetno, saj je že upravno sodišče v svoji sodbi povzemalo stališča vrhovnega sodišča, da ima lahko položaj denacionalizacijskega upravičenca le tisti cerkveni pravni subjekt, ki mu je bilo premoženje v resnici podržavljeno. Na Nadškofiji Ljubljana še nismo dobili informacij, ali se bodo na odločitev upravnega sodišča kljub temu pritožili.
Območje ima neverjeten potencial
»Če ne bo dodatnih postopkov, če torej nadškofija ne bo izkoristila izrednih pravnih sredstev, bo verjetno še v tem letu naloga ministrstva in občine, da se razmeji lastnina in vpiše v zemljiško knjigo,« nadaljnje korake opisuje direktorica Pionirskega doma Ljubljana Vika Potočnik.
Poleg Pionirskega doma Plečnikov kompleks uporabljata še Slovensko mladinsko gledališče in Študentski dom Ljubljana. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo na ljubljanski občini, pravi, da je odločitev upravnega sodišča pomemben korak k temu, da bi leta 2019 začeli več kot potrebno prenovo prostorov.
»Poleg tega stavba ni dokončana, saj sta bili zgrajeni le dve tretjini. Preostali del še kliče po dokončanju in to je priložnost za mlajše arhitekte, da poskušajo ujeti duh, ki ga je tja posadil Jože Plečnik,« pravi Potočnikova.
Po mnenju direktorja Slovenskega mladinskega gledališča Tiborja Miheliča Syeda ima območje Baragovega semenišča neverjeten potencial ne samo za razvoj Bežigrada, ampak Ljubljane. »Pravnomočnost te sodbe je korak v to smer, da o tem območju začnemo razmišljati celovito in z jasno strategijo.« Tako Mihelič Syed kot Potočnikova bi v okolici semenišča rada videla zelene površine, ki bi se navezovale na park v Navju.
Po občinskem prostorskem načrtu so zemljišča severno od Baragovega semenišča zazidljiva, to območje do Linhartove ceste pa bo natančneje uredil občinski podrobni prostorski načrt. Predvideno je, da bi lahko stavbo Baragovega semenišča dokončali, da bi imela obliko kroga, kot si ga je Plečnik zamislil po zgledih Koloseja in Angelskega gradu v Rimu. Občinski prostorski načrt zelene površine predvideva vzhodno, med Baragovim semeniščem in Robbovo ulico oziroma pokopališčem Navje, tako da je zamisel o širitvi parkovnih površin na tem območju več kot realna.
