V pravljici Kdo je napravil Vidku srajčico je ekipa javnega zavoda Pionirski dom – center za kulturo mladih poiskala navdih za pripravo včerajšnjega Pionirskega festivala. Pod vprašanjem Kdo je Pionircu sešil srajčico so združili cirkuške vragolije, pripovedovanje pravljic ter glasbene nastope s predstave Lena in Lenart, z dvorišča polkrožne stavbe ob Vilharjevi cesti pa je odmevala prav posebna himna Pionirskega doma. Ves čas je skupinica otrok marljivo z barvnimi vzorci polnila prazno platno. Živahno festivalsko vzdušje, s katerim so v Pionirskem domu zakorakali v novo šolsko leto, je doseglo vrhunec, ko so končali petnajst metrov dolgo umetnino velikanko in skorajda od glave do pet oziroma od strehe do pritličja prekrili dotrajano pročelje polkrožnega Baragovega semenišča.
Umetnina velikanka za vstop v novo obdobje
Skoraj četrt stoletja je denacionalizacijski postopek, v katerem je Nadškofija Ljubljana zahtevala vračilo stavbe arhitekta Jožeta Plečnika, zaviral nujno obnovo Baragovega semenišča. Upravno sodišče je julija denacionalizacijski zahtevek ljubljanske nadškofije zavrnilo in v Pionirskem domu, kot je povedal pedagog v »Pionircu« Boris Beja, končno čutijo, da so doma.
Dotrajanemu objektu se v prihodnje najbrž obeta temeljita prenova, prvi korak proti novi podobi stavbe pa so v Pionirskem domu že naredili z včerajšnjim festivalom, ko so stavbo oblekli v otroško ustvarjalnost. Tri približno petnajst metrov dolga platna bodo namreč predvidoma prihodnjih sedem dni prekrivala pročelje Pionirskega doma. Poslikana so s pisanimi podobami pionirčka, kakršen je tudi v logotipu doma, s pozdravnimi besedami in besedami dobrodošlice v jezikih, ki se jih tečajniki lahko učijo v prostorih na Vilharjevi cesti, medtem ko so eno izmed platen včeraj na prav poseben način okrasili udeleženci festivala.
Beja je za ustvarjanje na festivalu izbral tehniko tiskanja oziroma »štampiljkanja«, štampiljke pa so bili odpadni deli solate. »Če kocen solate odrežeš, je v prerezu vzorec vrtnice in ta vzorec lahko potem odtisneš na platno. Pri tem ne gre za nespoštljivo ravnanje s hrano, temveč za novo uporabnost tistega dela solate, ki bi ga sicer zavrgli,« je ob tem poudaril pedagog, ki je idejo poiskal v svojem otroštvu. »Moje prvo ustvarjalno okolje je bila babičina kuhinja, kjer sem denimo lahko rezal in oblikoval testo.«
Od tri- do sedemdesetletnikov
»Videk v pravljici srečuje živali, ki mu pomagajo do nove srajčice. So kot njegovi mentorji, kot imamo mentorje tudi v Pionirskem domu, ki otrokom pomagajo pri stopanju po življenjski poti, jih spodbujajo pri ustvarjalnosti in jih opogumljajo, da si upajo stopiti iz začrtanih okvirov,« je še en preplet pravljice in Pionirskega festivala razkril Beja.
Festivalskemu vzdušju se je pridružila tudi ekipa Knjižnice Bežigrad, ki je postavila bralni kotiček. »S festivalom želimo poudariti, da smo vpeti v lokalno okolje in da so naša vrata odprta vsem ter za vse generacije. Naši najstarejši tečajniki so denimo stari okoli sedemdeset let, najmlajši so šele triletniki,« je končal sogovornik.