»Z Zorico sva bila dobra prijatelja, videla sva se vsak dan, pomagal sem ji. Še tistega dne, ko so jo ugrabili, je okoli poldneva jedla pri meni. Ko me je zvečer klical njen brat in povedal za ugrabitev, sem rekel, naj se ne zafrkava, in prekinil. Še enkrat me je klical in potem mi je še njena mama povedala, da je res,« je na sodišču pripovedoval dolgoletni prijatelj junija 2014 tragično umrle Zorice Škrbić.

Kot je znano, sta Željko Petrović in Blagoje Sazdov že davno priznala, da sta jo v Trnovem ugrabila in potem na skrivnem kraju v gozdu na robu Ljubljane več ur kruto mučila. Tožilka Mateja Gončin trdi, da jih je do mesta mučenja pripeljal Milan Trivković, ki živi v bližini in dobro pozna to območje. Prav tako naj bi jo že prej opazoval, da so s pajdaši spoznali njene vsakodnevne navade in potem lažje speljali ugrabitev. Trivković vse zanika; zdaj mu sodijo že drugič, saj je bilo prvo sojenje, na katerem so ga oprostili, razveljavljeno.

O domnevnih znanstvih

Združba je hotela od nesrečnice izsiliti podatek, kje so milijoni, ki so jih leta 2005 njen partner Dejan Vidmar in sostorilci ukradli iz sefov SKB. Trivković trdi, da Petrovića, Sazdova in tretjega obsojenega Senada Livadića (priskrbel naj bi avto in po ugrabitvi poskrbel, da je ta izginil iz države) ne pozna. Tožilstvo pa skuša dokazati, da se je Trivković gibal v istih krogih v Tomačevem kot oni. Morebitne povezave so skušali osvetliti tudi z zaslišanjem prijatelja žrtve. Za Trivkovića je dejal, da ga pozna le iz medijev. Mu je pa že po ugrabitvi na nekem pikniku na Tomačevem znanec rekel, da bo nekoga spoznal. Ko je slišal, da gre za Trivkovića, je piknik zapustil. Policisti so o tem napisali uradni zaznamek, in sicer da mu je bilo na pikniku rečeno, da bi ga Trivković rad videl. Danes je komentiral, da to ni res. Na vprašanje, ali pozna Sazdova, je odgovoril, da se je v Tomačevem po naključju vanj zaletel z avtom. Videl ga je tudi na slavi pri sosedu Darku Ostojiću, ki ga je poznala tudi Škrbićeva. Mimogrede, Ostojić je bil pred nedavnim (nepravnomočno) oproščen obtožbe, da je sodeloval v neki drugi hudodelski združbi, ki naj bi prav tako nameravala oropati Škrbićevo.

Po njegovih besedah je Škrbićeva živela monotono življenje, vsak dan je potekal približno enako. Ko je Vidmar pristal za zapahi zaradi ropa SKB, ga je prosil, naj ji pomaga. On je bil tisti, ki je pod odbijačem njenega avta našel sledilno napravo. Skupaj sta jo odnesla na policijo. Pogovarjala sta se, kdo bi jo lahko namestil, a je zdaj dejal, da se ne spomni več, kaj je rekla Škrbićeva. Na zaslišanju pred več kot dvema letoma pa je pričal, da je mislila, da ji sledi policija, in to zaradi Vidmarja.

Ključa ni posojal

Danes so zaslišali tudi enega od Trivkovićevih sosedov. V neposredni bližini obtoženčeve hiše je paintball klub, od koder vodijo poti v notranjost gozda, med drugim tudi do kraja mučenja (do katerega se sicer lahko pride tudi iz drugih smeri). Klub je zagrajen, poleg upravnika ima ključ tudi omenjeni sosed. Razložil je, da zato, ker ima tam radioamaterske antene. Ključa ni nikomur posojal, potrebuje pa ga, če želi do kluba z avtom. Peš pa je mogoče priti tudi brez njega, in sicer čez potok, ki je na več mestih zelo plitek. O poteh v notranjost gozda pa je dejal, da jih je veliko in da se po njih ljudje pogosto sprehajajo. Kar gre v prid trditvam obrambe, da območje pozna precej ljudi.