»Nikakor ne drži, da sem zbežal. Bil sem pri sorodnikih v Bosni, tako kot že večkrat. Ko sem izvedel, da me išče policija, sem se vrnil v Slovenijo, da bi opral svoje ime,« je danes na sodišču izjavil 29-letni Milan Trivković, domnevni član hudodelske združbe, ki je junija 2014 ugrabila Zorico Škrbić. Trivkovića so po oprostilni sodbi marca lani izpustili iz pripora, ko so pred nekaj meseci višji sodniki sodbo razveljavili, pa za pravosodje ni bil več dosegljiv. Devetega junija letos ob enih zjutraj so ga na podlagi tiralice prijeli na parkirišču ene od gostiln v naselju Obrežje. Od takrat je ponovno za zapahi Povšetove.

Trivković je bil po prepričanju tožilke Mateje Gončin z Željkom Petrovićem, Blagojem Sazdovom, Senadom Livadićem in najmanj še dvema neznanima sostorilcema del združbe, ki je najprej podrobno načrtovala, nato pa tudi izvedla ugrabitev 32-letne zunajzakonske partnerice Dejana Vidmarja, vpletenega v rop sefov SKB banke. Za tarčo naj bi jo vzeli, da bi jim dala informacije o tem, kje naj bi bilo okoli 20 milijonov naropanih evrov, ki jih preiskovalci niso našli.

Zaposlen s piknikom

Trivković naj bi žrtev opazoval, da bi združba spoznala njene življenjske navade: najmanj dvakrat naj bi sedel v avtu pred njeno hišo in jo opazoval iz bele alfe romeo. S takšnim avtom je bila 26. junija 2014 v ljubljanskem Trnovem tudi ugrabljena. Petrović in Sazdov sta jo zbila s kolesa in jo zvlekla v vozilo, ki ga je spremljal audi z neznanima voznikom in sopotnikom. Na obrobju mesta jih je glede na obtožnico počakal Trivković, ki te kraje dobro pozna, saj živi v neposredni bližini. Sedel naj bi za volan alfe in jih odpeljal do skrivališča v gozdu. Tam so Škrbićevo slekli do spodnjega perila in priklenili za drevo, čez obraz je imela poveznjeno kapo, da jih ne bi prepoznala. Trivković naj bi nato odšel, Petrović in Sazdov pa sta jo pretepla in mučila do zgodnjega jutra. Pri Podpeči sta jo odvrgla iz avta in umrla je še pred prihodom reševalcev. Zažgano alfo so našli v bližini.

Trivković je danes vztrajal, da ni kriv in da ne pozna Petrovića, Sazdova in Livadića (ki so kazniva dejanja priznali že na predobravnavnem naroku). V času ugrabitve so imeli doma piknik, na katerem je bilo veliko njegovih prijateljev, je razložil. In tudi, da v času po kaznivem dejanju ni pobegnil v tujino, kot trdi tožilstvo, pač pa je šel v Bosno na dopust. Tudi ostale priče so vztrajale pri izpovedih s prvega sojenja. Zoričina mama je ponovila, da jo je v dneh pred ugrabitvijo hči opozorila na moškega, ki je pred njihovim domom spal v beli alfi. Videla ga je dvakrat in mislila je, da nekoga čaka. Ko so ji na policiji pokazali fotografije možnih osumljencev, Trivkovićeve ni izbrala. Kot je pojasnila, je bila takrat zaradi hčerkine smrti v šoku. Na prvem sojenju pa je zatrdila, da je v alfi sigurno sedel obtoženi in tudi danes je zagotovila, da je o tem povsem prepričana.

Požgani kiosk

Na vprašanje, ali se je po koncu sojenja zgodilo kaj posebnega, sta tako mama kot pokojničin brat opozorila, da je noč po tistem, ko je bil Trivković oproščen, nekdo požgal njihov kiosk za Bežigradom. »S tem požigom nimam čisto nič. Bilo bi neumno, če bi se po 16 mesecih v priporu lotil takšne neumnosti,« je komentiral Trivković. Zaslišali so tudi Dejana Vidmarja, pripeljali so ga iz zapora na Dobu. Zaradi varnosti je imel vklenjene roke in noge, pa tudi sicer je bilo varovanje na sojenju poostreno, po besedah sodnice Barbare Črešnar Debeljak zaradi visokega varnostnega tveganja. Vidmar je vztrajal, da ugrabiteljem ni šlo za denar iz ropa SKB. Iz svojih virov je izvedel za imena storilcev in med njimi naj bi bil tudi Trivković, ki naj bi mu prijatelji glede piknika dali lažen alibi. Tudi Zoričin brat je dejal, da se mu je eden od zaslišanih opravičil zaradi pričanja, za koga je šlo, pa ni hotel razkriti, češ da da gre za njegovo varnost. Sojenje se bo z ogledom kraja mučenja nadaljevalo 14. septembra.