Tisti, ki stanujejo na ljubljanski Cesti v Gorice in okoliških ulicah ali pa so imeli danes tam samo opravek, so bili dodobra začudeni nad številnimi policijskimi patruljami, ki so na tem koncu stražile oziroma zapirale ceste. Vzrok je bil v ogledu, ki ga je sodišče organiziralo v zvezi s tragično smrtjo 32-letne Zorice Škrbić 26. junija 2014. Ob deveti uri zjutraj so se odpravili po poti od Trnovega, kjer sta Željko Petrović in Blagoje Sazdov nesrečnico zbila s kolesa in potisnila v avto, in nato nadaljevali po krajih vse do Podpeči, kjer so jo storilci na smrt ranjeno odvrgli iz avta.
Ogled je terjal posebno varovanje, saj so pripeljali Milana Trivkovića, obtoženega, da je Škrbićevo pred ugrabitvijo opazoval, da je kriminalna združba spoznala njene dnevne navade, usodnega dne pa Petrovića in Sazdova odpeljal do skrivališča v gozdu, kjer sta jo celih devet ur mučila. Za sodelovanje na ogledu je na zadnji glavni obravnavi zaprosil tudi Zoričin zunajzakonski partner Dejan Vidmar, ki na Dobu sedi zaradi odmevnega ropa SKB banke. Ravno ta naropani denar naj bi bil vzrok za ugrabitev – storilci so od Škrbićeve želeli izsiliti podatek, kje ga Vidmar ali sostorilci skrivajo. Sodišče mu je ugodilo.
Mučenje blizu doma
Kot je znano, vsaj dve osebi, vpleteni v ugrabitev, še niso identificirali, Petrović, Sazdov in Senad Livadić, ugrabiteljem je priskrbel enega od avtov, pa so dejanja priznali. Petrović je dobil 15 let zapora, Sazdov leto manj, Livadić pa dve leti in dva meseca – vse te sodbe so že pravnomočne. Ostal je le še Trivković, ki pravi, da je nedolžen in je bil na prvem sojenju zaradi pomanjkanja dokazov tudi oproščen. A je bila sodba nato razveljavljena in zdaj mu pred drugim senatom sodijo ponovno. Eden od poglavitnih razlogov za razveljavitev je bilo ravno dejstvo, da si na prvem sojenju niso ogledali kaznivega mesta. Tožilka Mateja Gončin je sicer večkrat opozorila, da je ogled potreben, da bi si potek celotnega kaznivega dejanja laže predstavljali. Poudarjala je, da so Zorico mučili zelo blizu Trivkovićevega doma in da gre za kraj, do katerega je mučitelja znal pripeljati le nekdo, ki je območje zelo dobro poznal. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je ugovarjal, da je zemljevid vseh teh poti moč čisto enostavno najti tudi na spletu, torej niso tako skrivne in ni treba biti domačin, da bi se znašel.
Po do zdaj zbranih podatkih so storilci iz Trnovega Škrbićevo v avtu odpeljali v gozd pri Cesti v Zgornji Log, kjer jim je načrte prekrižal delavec v gozdu, ki je odpravljal posledice žledoloma. Potem so pripeljali na Cesto v Gorice do zapuščene brunarice, se odpeljali še kakšnih 300 metrov v gozd, potem pa Škrbićevo prisilili, da je šla peš približno 200 metrov globlje v gozd, kjer so jo privezali za drevo in začele so se ure zverinskega mučenja. Po tej poti so se odpravili tudi danes: poleg Trivkovića med drugim sodnica Barbara Črešnar Debeljak s sodno zapisničarko in strokovno sodelavko, tožilka Mateja Gončin, odvetnica Teja Mlinar Kovačič, pa tudi oba Zoričina brata Zoran in Bojan Škrbić ter Vidmar. Zaradi posebnih varnostnih ukrepov nismo mogli spremljati njihove poti, razen ob prihodu do Trivkovićeve hiše. Tam so si ogledali travnik, na katerem je obtoženi v času ugrabitve s prijatelji pekel na žaru – tako se vsaj sam zagovarja in tudi prijatelji so mu dali alibi.
Specialci, posebna enota, helikopter
Trivković je bil dodobra zastražen; obkrožen je bil s pravosodnima policistoma, opremljenima z zaščitnim jopičem in tremi oboroženimi maskiranimi policijskimi specialci, nekaj metrov stran od njih pa je za varovanje skrbela še množica oboroženih policistov, članov posebnih enot PU Ljubljana. Posebno varovanje so dodelili tudi Vidmarju zaradi begosumnosti in predvidoma tudi zato, ker že ob pričanju na sodišču sovraštva do Trivkovića in pajdašev ni skrival. Kot da to še ni bilo dovolj, je nad območjem več ur krožil policijski helikopter.
