»S to vinsko banko se postavljamo ob bok drugim svetovno znanim in pomembnim vinskim kletem, ki tako obliko promocije poznajo že desetletja,« je novo pridobitev ob včerajšnjem slavnostnem odprtju komentirala Nika Gregorič, enologinja v kleti Vinakras.
Ideja o lastnem primernem prostoru, kjer bi se vrhunska ustekleničena vina z leti razvila v vsej svoji žlahtnosti, je v kleti dozorela pred dvema letoma, ko so si zadali obsežno prenovo arhivskega dela prostorov. Takrat so kletnim betonskim vinskim cisternam, ki so bile v uporabi do leta 1995, nato pa so bile vrsto let neuporabljene, namenili drugo usodo. V eni od njih, ki meri 40 kvadratnih metrov, po novem gostuje 33 zaklenjenih vinskih sefov, v vsakem je prostora za 42 ležečih buteljk. Strankam, ki so že vrsto let izražale željo po hranjenju lastnih vin v idealnih Vinakrasovih kletnih razmerah, kjer je temperatura celo leto od 10 do 15 stopinj Celzija, primerna je tudi vlaga, so to omogočili ob desetletnem najemu za 600 evrov. »Ob dejansko simbolični ceni je to za nas bolj marketinška poteza kot želja po zaslužku,« je povedal Marjan Colja, direktor zadruge Vinakras.
V sefih že teran in grganja
Uspeli so pridobiti že prvih devet najemnikov, med njimi lokalne občine in nekatera podjetja, ki bodo vina uporabljali zlasti za protokolarne in posebne dogodke. »V našem sefu že hranimo steklenice terana in vitovske grganje, to pa zato, ker sta obe vrhunski vini. Odločili smo se za mlada vina, ki bodo sčasoma pridobila ne le na kakovosti, temveč tudi na ceni. Zlasti za teran ocenjujemo, da je to tudi dobra naložba,« je strnil prve vtise Primož Kokalj, direktor tiskarne Etiketa iz Žirov.
Da je vinska banka idealen kraj za promocijo svetovno čedalje bolj uveljavljenih in cenjenih kraških vin, so soglašali tudi vinarji z italijanske strani Krasa. »Ker mi česa podobnega še nimamo, si le želimo, da bi se tu arhivirala najboljša lokalna vina, ne glede na stran meje,« je bil Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze iz Trsta, optimist, da lahko banka postane razvojna spodbuda tudi za njih.
Zadruga si je zadala že nove cilje. V kratkem naj bi poleg vinske banke odprli mini muzej o zgodovini lokalnih vinskih steklenic, bolj smelo razmišljajo tudi o turističnih izzivih, ki jih bodo opredmetili z degustacijskim prostorom med trtami. Kot največji svetovni posamični proizvajalec terana pa glavnino naporov namenjajo temu vinskemu posebnežu.
Poteka registracija blagovne znamke – teran na ravni EU
Kraški vinogradniki so konec lanskega leta tako uspeli z registracijo kolektivne blagovne znamke – teran. Ta jim zdaj omogoča ekskluzivno zaščito vina z imenom teran na območju Slovenije. V teku je tudi registracija kolektivne blagovne znamke teran na ravni Evropske unije. Budno tudi spremljajo usodo tožbe proti evropski komisiji zaradi sprejema delegiranega akta, ki je omogočil uporabo imena teran pod posebnimi pogoji hrvaškim vinogradnikom, ki jo je ravno tako lani vložila država Slovenija na pobudo kraških vinarjev.
