Kraški vinarji so leto začeli zaskrbljeni, saj je Evropska komisija sporočila, da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, kar je po pravilih EU mogoče za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla.
Kljub strokovnim in političnim prizadevanjem na najvišji ravni je komisija sprejela delegiran akt, s katerim lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom Hrvatska Istra. Komisija je sicer ob tem poudarila, da zgolj spoštuje zakonodajo ter da je teran še vedno zaščiten zgolj kot slovensko vino.
Slovenija je zato septembra na Splošno sodišče EU vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški, v kateri izpodbija delegirani akt. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan si želi, da bi sodišče tožbo obravnavalo kar se da hitro. "Izkušnje so različne, nekatere stvari se končajo v pol leta, druge trajajo tudi leto ali več," je povedal za STA.
Ob tem je izpostavil pomen zaščite terana kot intelektualne lastnine. "To pomeni, da se lahko v Sloveniji prodaja samo pravi teran, to je teran, ki je pridelan na krasu. Karkoli drugega je nezakonito," je dodal.
Slovenski vinarji so namreč septembra teran v Sloveniji zaščitili kot kolektivno blagovno znamko. To po besedah Colje pomeni, da hrvaški proizvajalci svojega vina pod imenom teran ne bodo mogli prodajati v Sloveniji, saj ni narejeno po določilih zakona o vinu. Colja tudi pričakuje, da bodo to zaščito dosegli tudi na celotnem trgu EU. Vinarji so namreč avgusta podali še vlogo za zaščito blagovne znamke na trgu EU, evropska zaščita pa bi veljala tudi na Hrvaškem. O vlogi mora odločiti še urad za intelektualno lastnino.
Colja ne pričakuje, da bi tožba dočakala epilog v letu 2018, a je prepričan, da bo uspela. "Če ne bo, Kraševci ne bomo zaupali nobenemu sodišču več, niti evropskemu," je dejal.
Teran je za Kras izjemnega pomena, saj vinogradništvo in vinarstvo predstavljata 90 odstotkov vsega tamkajšnjega kmetijstva.
Do konca leta bodo kraški vinogradniki skupaj z zamejskimi vinogradniki v Italiji vložili vlogo za čezmejno zaščito terana. Oblikovati želijo nov pravilnik in območje pridelave terana, a najprej si obetajo podporo na vladni ravni ter da Italija in Slovenija na Evropsko komisijo skupaj vložita pobudo o čezmejni zaščiti.
Colja v tej pobudi vidi možnost dolgoročnega sodelovanja in promocije čezmejne zaščite enotnega območja ne glede na državno mejo, pa tudi veliko prostora za nadaljnji razvoj in tudi prodor na tuja tržišča.
Je pa letošnje leto zahtevno tudi za pridelavo terana, saj je bilo vreme vinarjem nenaklonjeno. Sprva jih je prizadela pozeba, sledila je suša in v času trgatve še nalivi. Grozdje, ki je preživelo pozebo, se je moralo v krajih, kjer nimajo namakanja, soočiti s sušo. Grozdne jagode so bile nekoliko manjše, barva je bila zelo intenzivna, sladkorne stopnje pa visoke, je pojasnil Colja. So pa samo v kleti Vinakras, katere direktor je Colja, zaradi vremena letos zabeležili za 15 do 20 odstotkov nižji odkup grozdja glede na lani.
A sledil je dež, ki je sladkor v jagodah razredčil. "A glede na vse to in na selekcijo pri odkupih, smo v klet prejeli korektno grozdje, 60 odstotkov kakovostnega, 40 odstotkov vrhunskega. Vino bo kakovostno in korektno, ni pa letos presežkov. Letnik 2017 ne bo letnik za arhivska vina, a ker se teran prodaja povečini kot sveže vino, bo ta del izpolnjen, kot je treba," je dejal Colja.
Letno sicer na Krasu pridelajo približno 1,5 milijona litrov terana, ki ga 95 odstotkov prodajo v Sloveniji. Največ ga izvozi klet Vinakras, in sicer večinoma po Evropi, v zadnjih letih pa raste izvoz na Kitajsko. Slednjim teran ugaja, največji potencial pa ima teranov liker.
Colja si obenem želi, da bi čez pet let teran prodajali samo v steklenicah. To bo tudi strategija civilne iniciative.
Vino teran je specifično tako po kakovosti kot karakteristikah in tudi prodaji. Kraškemu vinu se tudi v času recesije prodaja ni bistveno spremenila. "Teran pijejo ljudje bolj iz zdravstvenih učinkov, je pa res, da so debate in borba za teran utrdili to blagovno znamko. Danes si ljudje tudi v gostilnah zaželijo kozarec terana. To je pomembno za Kraševce, da ujamemo ta veter, da držimo kakovost, da prepričamo ljudi, da smo resni in pošteni in da teran še bolj utrdimo in da postane vino, ki ga popijemo kozarček na dan in ne več," meni Colja.
Colja sicer prihodnost razvoja vinogradništva in marketinga ter vinarstva vidi na generacijskem prenosu. Medtem ko večina vinogradnikov sodi v starejšo populacijo, imajo mladi po njegovih besedah ideje, pogum, izobrazbo, potrebujejo le še več znanja. Njegovo poslanstvo bo zato predvsem na čimbolj mehak način prenesti znanja in nastope na trgu na mlade.
