Na devetem moškem slalomu v Zagrebu je snežni kralj postal Marcel Hirscher. Najboljši alpski smučar 21. stoletja je na Hrvaškem dosegel že četrto zmago, skupno pa jubilejno petdeseto, s katero se je po številu prvih mest na tretjem mestu večne lestvice izenačil z Albertom Tombo. V razburljivi končnici tekme je Hirscher za pet stotink ugnal vodilnega po prvi progi rojaka Michaela Matta, Henrik Kristoffersen pa je slabo prenesel tretje mesto in enajst stotink zaostanka za večnim tekmecem Hirscherjem. Medtem ko so organizatorji poslušali pohvale z vseh strani, je slovensko alpsko smučanje doživelo novo rezultatsko zaušnico. Štefan Hadalin in Žan Grošelj sta ostala brez točk svetovnega pokala.
Hadalin prepričan, da je na pravi poti
»Nikoli ne izpolnimo pričakovanj, ko ocenjujemo nastop po polovici proge. Štefan je naredil napako tako hitro, da ni mogoče natančno oceniti njegovega nastopa. Grošelj od starta ni našel pravega ritma in ni razvil prave hitrosti. Na takšnih tekmah, kot je bila v Zagrebu, plačujemo davek visokih startnih številk,« je pojasnil Klemen Bergant. »Zagreb je ena najtežjih preizkušenj svetovnega pokala, zato sem vselej presrečen, ko sem najhitrejši. V čast mi je, da sem se izenačil s Tombo. Razlike med najboljšimi so majhne, za zdaj pa gredo v moj prid,« skuša ostati na trdnih tleh Marcel Hirscher.
Tekmovalni adrenalin in negotovost obeh slovenskih tekmovalcev je bilo mogoče čutiti dopoldne v središču Zagreba. Nekaj čez deveto sta v hotelu Westin mimo recepcije proti slovenskemu fordu hitela Štefan Hadalin in Žan Grošelj, saj se je bližala ura odhoda konvoja na Sljeme. »Vneto imam grlo in boli me glava. Vse se je začelo večer pred tekmo,« je bil razburjen Štefan Hadalin. »Če sem se lani v Kranjski Gori prebil na drugo progo, kjer so bile razmere še težje, kot bodo na Sljemenu, potem se lahko tudi tu,« je bil optimističen Hadalin. Še pred prvim merjenjem vmesnega časa je sledila kruta realnost. Odstop po napaki v zgornjem delu proge Crveni spust je bil neizogiben. »Gremo naprej. Vztrajal bom na svoji poti. Vem, da je prava. Prepričan sem, da bom vsaj na kakšni od naslednjih tekem potrdil dobro pripravljenost,« nam je v družbi Berganta in vodje panoge za alpsko smučanje Mihe Verdnika po nastopu zatrdil Hadalin. Zapravljenih priložnosti v tej sezoni je vse več, priložnosti vse manj, a ta čas še precej.
»Ne vem še, kakšni bodo moji delovni dnevi v prihodnjih dneh. Vem le, da moram danes napasti,« je bil pred tekmo odločen Žan Grošelj. Bil je pod velikim pritiskom. S prvo uvrstitvijo med dobitnike točk svetovnega pokala bi namreč slovenski reprezentanci pred januarskimi klasikami priboril dodatno kvoto. Z njo pa bi si priboril pravico nastopa v Adelbodnu, Wengnu, Kitzbühlu, Schladmingu… Na klasikah, na katerih si želi tekmovati vsak športnik. Tudi na svojem desetem slalomu svetovnega pokala je 24-letni alpski smučar ostal brez točk. Spomladanske razmere višjim startnim številkam niso pustile še ene priložnosti. Predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje Iztok Klančnik in direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek sta po nastopu Grošlja zapustila tribuno slabše volje, kot sta bila pred začetkom tekme.
Evforija pošla, zanimanje ne
V Zagrebu je bilo mogoče letos opaziti, da se evforija na obeh alpskih smučarskih preizkušnjah svetovnega pokala umirja. V letih uspehov Janice Kostelić je konvoj proti Sljemenu spremljalo na tisoče spremljevalcev. Ob uspehih Ivice Kostelića je število upadlo, v zadnjih letih je zanimanje še manjše. Ne gre prezreti, da se je kljub temu v dveh dneh na logistično zapletenemu dostopu na Sljemenu med tednom zbralo 15.000 gledalcev. Kljub temu da Hrvati nimajo niti enega tekmovalca, ki bi bil sposoben vrhunskih uvrstitev. Ima pa alpsko smučanje zvezdnike, kot so Mikaela Shiffrin, Marcel Hirscher in Henrik Kristoffersen, ki povsod po Evropi polnijo snežne stadione. Organizacija je bila tradicionalno dobra, priprava proge glede na visoke temperature odlična, proračun za slovenske razmere nepredstavljiv, postrežba nadstandardna. Proračun organizatorjev se je sicer v zadnjem letu znižal za 10 odstotkov in znaša dobra dva milijona evrov in pol. V zlatih časih je bil tudi milijon evrov višji. Po pričevanju Zagrebčanov se manjši proračun najbolj pozna pri velikosti prostorov za pomembneže, tekmovalke pa so nekdaj v Zagrebu zaslužile največ na tekmah svetovnega pokala, zdaj pa nekaj tisoč evrov več kot na večini drugih prizorišč.
Že jutri v oddaljenem Adelbodnu
Da življenje alpskih smučarjev in njihovih spremljevalcev ni pravljica, dokazujejo delovne obveznosti naslednjih dni. Danes dopoldne bo Hadalin na Sljemenu treniral veleslalom, zgodaj popoldne pa ima na zagrebškem letališču rezerviran sedež na čarterskem poletu proti Bernu. Na letalu bodo sedeli le tekmovalci, ki bodo jutri in pojutrišnjem nastopili v Adelbodnu. Trenerji, serviserji in drugi spremljevalci se bodo v 960 kilometrov oddaljeno prizorišče v švicarskih Alpah peljali z avtomobili. Okrog dvanajst ur, če se ne bodo preveč vstavljali in bodo imeli ugodne razmere na cesti, česar pa ne gre pričakovati, saj v Adelbodnu že več dni močno dežuje. Logistika alpskih smučark je lažja, saj so po sredinem slalomu na Sljemenu zbrane v Kranjski Gori, kjer je svoje visoke načrte pred 54. Zlato lisico predstavila tudi številna slovenska reprezentanca.
