Na ponovljenem sojenju Janezu Žurgi, ki je decembra 2015 na Rakeku umoril svojega 61-letnega očima Dušana Stražiščarja, se sodišče še vedno trudi razčistiti, v kakšnem psihičnem stanju je bil obtoženi v času umora. Očima, s katerim ni bil v dobrem odnosu, naj bi najprej močno pretepel, ga petnajstkrat z nožem zabodel v obraz, vrat in hrbet, nazadnje pa mu čez obraz poveznil še blazino in ga dušil. Žurge danes na sojenje ni bilo, saj so iz ljubljanskega pripora sporočili, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in so ga premestili na forenzično psihiatrijo v Maribor. Sodni senat, ki mu predseduje sodnica Vesna Podjed, je kljub nasprotovanju obrambe presodil, da se glavna obravnava lahko nadaljuje, tako da so danes zaslišali še tri strokovnjake psihiatrije oziroma klinične psihologije.
Pripisovanje krivde drugim
Klinični psiholog dr. Bojan Zalar je na sodišču pojasnil, da ima Žurga mešano osebnostno motnjo, vendar je bil obtoženi v času umora le zmanjšano prišteven. Po mnenju Zalarja Žurga v kritičnem času namreč ni bil v akutnem stanju. Če bi bil, še več tednov po umoru ne bi funkcioniral. Zalar, ki je svoje mnenje podal v sklopu fakultetne komisije za izvedenska mnenja, v kateri je bila še psihiatrinja dr. Blanka Kores Plesničar, je sicer Žurgi med drugim pripisal tudi večjo impulzivnost in pripisovanje krivde drugim za stvari, ki jih zagreši sam.
Danes je pričala tudi klinična psihologinja dr. Sanja Šešok. Sodelovala je pri pisanju mnenja s psihiatrinjo dr. Bojano Avguštin Avčin, ki je na prejšnjem naroku dejala, da ima Žurga hudo osebnostno motnjo, ne pa duševne bolezni. Po besedah Šešokove je Žurgo že takoj, ko so ga pripeljali na pregled, motil nastavljiv ročaj na stolu. Spraševal se je, ali ni ročica morda nekakšen podtaknjen detektor, prav tako pa si je ogledoval strop in spraševal, ali mu prisluškujejo. Šešokova je pojasnila, da je bil Žurga zadržan, da je v osebnostnem vprašalniku podajal predvsem družbeno zaželene odgovore, pri dveh drugih testih pa je bil z odgovori skop. Po besedah Šešokove tako navadno ravnajo ljudje, ki želijo pri pregledu svoje lastnosti zakriti.
Govoril, da ga želijo ubiti
Vsi danes zaslišani so vztrajali pri svojem mnenju. Tudi izvedenec psihiatrične stroke dr. Dragan Terzič, ki je prepričan, da Žurga v času umora svojih dejanj ni obvladoval oziroma je bil neprišteven. Po mnenju Terziča obtoženi nima le mešane osebnostne motnje, temveč je bil tudi v shizoafektivni psihozi. Terzič je poudaril, da je treba njegovo dejanje umestiti v širši kontekst, saj se je Žurga zaradi psihoz pred umorom že zdravil, v tednih pred tragedijo pa je govoril, da mu želijo v Ljubljani streči po življenju in da bo zbežal v tujino. Prav tako je pripovedoval, da o njem govorijo po radiu in televiziji. Šlo je za preganjalne blodnje, tudi dejanje samo pa je bilo po mnenju psihiatra povsem deorganizirano in brez kakršnega koli načrta. Da je bil Žurga neprišteven, je sicer ocenil tudi psihiatrični izvedenec dr. Peter Pregelj, ki je Žurgo obravnaval v ločeni zadevi (tatvina registrskih tablic), vendar v istem tednu, kot ga je Avguštin-Avčinova obravnavala zaradi umora.
Vprašanje o stopnji Žurgove (ne)prištevnosti tako še ni razčiščeno, je pa izjemno pomembno, saj neprištevnost pomeni posledično obvezno psihiatrično zdravljenje, preostali scenariji pa zaporno kazen. Sodni senat se je na koncu današnjega naroka po daljšem premisleku odločil, da za mnenje poprosi vsaj še enega izvedenca, ki se bo opredelil do razhajanj med posameznimi izvedeniškimi mnenji.
Gre že za drugo sojenje Žurgi zaradi umora očima. V prvo je bil obsojen na 15 let zapora, vendar so višji sodniki sodbo razveljavili in vrnili na prvo stopnjo z navodilom, da je treba še natančneje razčistiti prav obtoženčevo (ne)prištevnost.
