Janezu Žurgi danes ni bilo prav nič všeč, da je sodni senat pod vodstvom Vesne Podjed nadaljeval sojenje glede obtožbe, da je decembra predlani doma na Rakeku umoril 61-letnega očima Dušana Stražiščarja. Želi si namreč odpustiti svojo zagovornico Majo Kristan, ki mu jo je že ob začetku postopka dodelila država. Pravi, da zanj ni storila toliko, kot je od nje pričakoval, označil jo je za arogantno in potožil, da mu premalo pomaga. Mimogrede, prva sodba zaradi umora (Žurga je dobil 15 let zapora) je bila razveljavljena ravno po odvetničini pritožbi na višje sodišče in odrejeno je bilo novo sojenje.

Kakor koli, obtoženčevi prošnji po razrešitvi predsednik okrožnega sodišča ni ugodil. »Ampak imam osemdnevni rok za pritožbo, včeraj sem jo poslal… Želim, da se obravnava nadaljuje, ko bom dobil novega zagovornika,« je vztrajal. Toda od sodnega senata ni dobil odgovora, ki ga je pričakoval. »To ni okoliščina, ki bi narekovala prekinitev glavne obravnave. Če želite zagovornika, si to uredite sami. Lahko ga plačate ali pa ga dobite prek brezplačne pravne pomoči,« je bila jasna Podjedova. »To mi ne ustreza…« je še zamrmral Žurga, potem pa so sojenje nadaljevali z zaslišanjem prič.

Različne diagnoze

Sojenje se še vedno vrti okoli duševnega stanja obtoženega – v času kaznivega dejanja in tudi sicer. O tem, ali je 17. decembra 2015 očima najprej močno pretepel, nato petnajstkrat z nožem zabodel v obraz, vrat in hrbet, potem pa na postelji z blazino še zadušil, namreč ni nobenega dvoma več. Si pa psihiatri še zdaleč niso enotni, ali se je imel takrat pod nadzorom oziroma se zavedal posledic svojega ravnanja – glede prištevnosti torej. Danes so najprej zaslišali psihiatra dr. Petra Preglja, ki je Žurgo kot izvedenec obravnaval v nekem prejšnjem kazenskem postopku (šlo je za tatvino registrskih tablic). Po njegovi oceni je bil takrat v času kaznivega dejanja neprišteven. Pregled je opravil marca 2016, praktično isti teden kot izvedenka v kazenskem postopku zaradi umora dr. Bojana Avguštin Avčin, a so njune ugotovitve zelo različne. Pregelj je ocenil, da je bil takrat v stanju akutne psihoze, Avguštin-Avčinova pa je danes povedala, da ne. Prvi meni, da ima duševno bolezen, tako imenovano shizoafektivno motnjo, druga pa, da ima v resnici (zelo hudo) osebnostno motnjo. V izvedenskem mnenju je sklenila, da je moril v bistveno zmanjšano prištevnem stanju.

Tudi na predzadnji obravnavi zaslišana izvedenka dr. Blanka Kores Plesničar je govorila o osebnostni motnji, a v času kaznivega dejanja naj bi bil povsem prišteven. Prihodnjič, v začetku januarja, pa bodo zaslišali še tri v to zadevo vključene strokovnjake: klinično psihologinjo dr. Sanjo Šešok, ki je naredila mnenje skupaj z Avguštin-Avčinovo, psihiatra dr. Bojana Zalarja, ki ga je izdelal s Kores-Plesničarjevo ter še psihiatra dr. Dragana Terziča, ki prav tako ugotavlja shizoafektivno motnjo in celo obtoženčevo popolno neprištevnost v času umora. V vsej tej zmedi bo sodišče moralo na koncu odločiti, ali je Žurga duševni bolnik, ki se ni zavedal, kaj počne, ter mu izreči ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja – ali pa bo končal v zaporu.

V priporu z drogo

Kot vse kaže, pa imajo z njim težave tudi v priporu na Povšetovi zaradi zlorabe droge. Ko ga je sredi novembra pravosodni policist nameraval pregledati z ročnim detektorjem, je drugemu priporniku vrgel zavitek, v katerem je bilo 13,74 grama marihuane. Kje sta jo dobila, nista hotela razkriti. »Bil je pač tak dan,« je odgovoril na sodničino vprašanje, kaj se je dogajalo. »Ampak to je kar velika količina,« mu je navrgla, on pa se je le namuznil in rekel, da ne bo nič komentiral.