Prvi slovenski vodnik za bolnike Možnosti zdravljenja, ki so na voljo bolniku s končno odpovedjo ledvic, bo v pomoč predvsem bolnikom in njihovim svojcem v zadnji etapi kronične ledvične bolezni, ko jih čaka pomembna odločitev, kako bo potekalo njihovo življenje po odpovedi ledvic. Predvsem pa so želeli z njim bolnikom in svojcem povedati, da je bolnikom na voljo veliko več možnosti, kot morda sprva pričakujejo, poudarja avtorica vodnika novinarka Mojca Lorenčič, ki je pri pisanju izhajala iz lastnih izkušenj in izkušenj bolnikov, ki so se že srečali s to pomembno odločitvijo.
Končno ledvično odpoved v Sloveniji vsako leto doživi okoli 230 ljudi. Ker bodo z nadomestnim zdravljenjem živeli do konca življenja, je zelo pomembno, da izberejo metodo, ki bo primerna za njihovo zdravstveno stanje in se bo hkrati najbolje vklopila v njihov življenjski slog, poudarja avtorica, ki so ji pred dvema letoma zaradi odpovedovanja presajene ledvice kot prvi bolnici pri nas omogočili, da se po odpovedi presajene ledvice zdravi s peritonealno dializo. Do tedaj so namreč vsem bolnikom po odpovedi presajene ledvice ponudili le hemodializo. Za peritonealno dializo se je prvič odločila že pred 16 leti; kot zapiše v vodniku, ji je ta vrsta dializnega zdravljenja, ki jo bolnik izvaja sam na svojem domu, omogočila, da je ohranila življenjski slog, saj ji ni bilo treba trikrat na teden v bolnišnico na hemodializo, še naprej je brez težav igrala tenis, kolesarila, hodila v službo in s polnim prtljažnikom dializne raztopine tudi kam odpotovala. »Menjavo peritonealne tekočine je mogoče skoraj povsod opraviti tako diskretno, da ljudje tega niti ne opazijo,« je zapisala avtorica.
Tri vrste zdravljenja
Skozi oči in izkušnje drugih bolnikov je natančno popisala tudi vse druge metode zdravljenja končne ledvične odpovedi, ki so na voljo našim bolnikom. V osnovi gre za tri vrste zdravljenja: hemodializo, peritonealno dializo in presaditev ledvice, obe vrsti dialize pa imata več izpeljav. Hemodializo izvajajo v dializnih centrih, in sicer trikrat na teden po štiri do pet ur. Peritonealno dializo izvaja bolnik sam, poteka pa tako, da mora štirikrat na dan opraviti menjavo dializne raztopine: prek stalnega katetra si v trebušno votlino vtoči dva litra dializne raztopine, čez štiri ure, ko v to tekočino preidejo odpadne snovi in odvečna tekočina iz krvi, pa tekočino prek katetra iztoči in vtoči novo. Najmanj prilagoditev življenja od bolnika zahteva presaditev ledvice; slaba stran te vrste zdravljenja pa so zdravila, ki jih morajo bolniki jemati proti zavrnitvi organa, saj imajo lahko številne neželene učinke, bolniki pa so tudi bolj ogroženi za okužbe in rakave bolezni.
»Žal nobena od možnosti zdravljenja ni idealna, a vse omogočajo dobro preživetje in lahko bolniki z nadomestnim zdravljenjem živijo 45 let in več,« je spodbudno zapisala Lorenčičeva. Dodaja, da lahko bolniki metodo dializnega nadomestnega zdravljenja, če jim izbrana ne ustreza, tudi zamenjajo. Pravzaprav skoraj vsi bolniki z odpovedjo ledvic v času nadomestnega zdravljenja zamenjajo več metod zdravljenja. Tako morda začnejo s hemodializo, potem jim presadijo ledvico, po odpovedi presadka ponovno preidejo na hemodializo ali peritonealno dializo, sledi ponovna presaditev ledvice… Pogost je tudi prehod s peritonealne dialize na hemodializo ali presaditev ledvice, težje izvedljiv je prehod s hemodialize na peritonealno dializo, čeprav ne nemogoč.
Čudežne ledvice
Ledvice vsak dan prečistijo okoli dvesto litrov krvi in v obliki urina izločijo približno dva litra vode in odpadnih snovi. Bolniki, ki jim ledvice opešajo, se znajdejo pred zahtevno odločitvijo, kako nadomestiti ta »čistilni stroj telesa«. Boris Kočar, denimo, se je med prvimi dializnimi bolniki pri nas odločil za nočno hemodializo, ki je po mnenju stroke trenutno najkakovostnejša oblika hemodialize. Ponujajo jo samo v dializnem centru UKC Ljubljana, traja osem ur, izvajajo pa jo ponoči, medtem ko bolnik spi. Trenutno jo obiskuje deset bolnikov, ki se lahko čez dan posvečajo drugim dejavnostim. Kočar ta čas rad namenja športu. »Glede na to, da na plavalnih turnirjih in pri tenisu premagujem enako stare tekmovalce, ki jim ledvice delujejo, nisem fizično manj zmogljiv oziroma sem jim vsaj enakovreden,« pove z zadovoljstvom.
