Hzjz v današnjem sporočilu navaja, da je tveganje za epidemijo ošpic na Hrvaškem obstajalo tudi pred epidemijo ošpic v Srbiji. Potrdili so, da na Hrvaškem vsako leto beležijo posamezne primere ošpic, »uvoženih« iz drugih držav.
Izpostavili so, da v večini primerov ni prišlo do širjenja te nalezljive bolezni med prebivalstvom predvsem zaradi visoke precepljenosti na Hrvaškem. Kot so izpostavili na spletni strani zavoda, je temeljni ukrep za preprečevanje epidemije ošpic vzdrževanje visokega odstotka cepljenega prebivalstva.
Opozorili so, da se v zadnjih šestih letih na nekaterih območjih Hrvaške zmanjšuje precepljenost, posebej v Dubrovniku, Splitu, Osijeku in na Reki. Kot ocenjujejo, obstaja možnost, da bi v teh mestih in drugod, kjer je precepljenost nižja, lahko prišlo do manjših epidemij, še posebej če bi zboleli predšolski otroci.
Spomnili so, da je manj cepljenih med Romi, ki menjavajo bivališča, ter da je bila manjša epidemija ošpic na Hrvaškem v letih 2014 in 2015.
Hzjz je tudi osebam, ki bi po vrnitvi iz drugih držav zaradi povišane telesne temperature ter osipa po obrazu in telesu posumili, da so so zboleli zaradi ošpic, naj ne hodijo v čakalnice, temveč naj pokličejo osebnega zdravnika in se z njim posvetujejo po telefonu, da bi se tako izognili širjenju virusa ošpic v zdravstvenih ustanovah.
Objavili so tudi statistiko, ki kaže, da umre ena od tisoč oseb, ki zbolijo za ošpicami. Ta odstotek je višji, če je med bolniki več podhranjenih in oseb z imunskimi težavami.
V Srbiji so letos zabeležili več kot 680 primerov ošpic, ena oseba je umrla.
