»Zadnji otrok z ošpicami, ki sem ga videl, je v bolnišnico prišel zaradi pljučnice,« se spominja infektolog Marko Pokorn iz UKC Ljubljana. Temu otroku in drugim obolelim, ki so jih ošpice doletele v zadnjih letih, so uspešno pomagali. Čeprav za večino ljudi niso posebno huda bolezen, pa je po besedah Pokorna približno desetina do dvajsetina obolelih v Sloveniji potrebovala bolnišnično zdravljenje zaradi težjega poteka ali zapletov.
Velika večina ljudi ošpice preboli brez posledic, a so lahko tudi usodne. V devetdesetih letih so v Ljubljani zdravili otroka, ki ga je po okužbi z ošpicami doletel subakutni sklerozirajoči panencefalitis. Ta prizadene možgane in pelje v upadanje nevroloških funkcij, je pojasnil Pokorn. »Čeprav so nevrologi storili vse, da bi temu otroku pomagali, je po nekaj letih umrl.« Med mogočimi zapleti je tudi encefalitis, ki se po besedah Pokorna pojavi pri približno enem na tisoč obolelih.
Potem ko se ošpice v Sloveniji približno desetletje po koncu devetdesetih let niso pojavljale, tudi v zadnjih letih pa so redke, je spomin na težke poteke in zaplete zbledel. A resnih težav nimajo le v Romuniji, kjer je ob nedavnem izbruhu te močno nalezljive bolezni umrlo 17 otrok. V sosednji Italiji je bilo v zadnjem letu več kot 1300 obolelih, v Nemčiji pa prek 700. Obe državi sta se že lotili zaostrovanja zakonodaje. Zdaj nove ukrepe za zvišanje precepljenosti, ki je v zadnjih letih nevarno upadla, napovedujejo tudi v slovenskem zdravstvu.
Priporočilo: cepljenje pred odhodom na dopust
Staršem otrok, ki še niso cepljeni, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc skupaj s stroko priporoča, da se za to odločijo še pred odhodom na dopust. Otroci bi lahko prišli v stik z obolelimi iz tujine, ki za okužbo še ne vedo, na počitnicah čez mejo, lahko pa tudi na domači Obali ali v drugih slovenskih krajih. Za cepljenje, ki bo za otroke brezplačno, se lahko starši dogovorijo pri otrokovem pediatru. Kolar-Celarčeva je ob tem opozorila na upadanje precepljenosti v Sloveniji, ki je posebno pereče v Ljubljani in Kopru. »Obstaja realna nevarnost, da ošpice izbruhnejo tudi pri nas,« je dejala.
Pri ošpicah je Slovenija že padla pod raven 95-odstotne precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito in preprečuje širjenje, je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Posebej jih skrbi tudi precepljenost zaposlenih v zdravstvu. Od bolnišnic in drugih zdravstvenih institucij na ministrstvu tako pričakujejo, da preverijo, ali so zdravstveni delavci ustrezno cepljeni. Delodajalec sme od njih zahtevati, da se cepijo, je prepričana Maučec-Zakotnikova. Če zaposleni to neupravičeno zavrne, ga smejo po njenih besedah premestiti na drugo delovno mesto.
Osredotočili se bodo tudi na cepljenje dijakov in študentov zdravstvenih šol, razmišljajo pa še o dolgoročnejših ukrepih. Na primer o možnosti, da bi imeli cepljeni otroci prednost pri vpisu v javni vrtec. Že letos pa bi lahko cepljenje proti nalezljivim boleznim postavili kot pogoj za zdravstveno letovanje, ki ga otrokom omogoča zdravstvena blagajna.
Zaskrbljeni starši
Del staršev se medtem zavzema za ukinitev obveznega cepljenja. »Medicinska stroka pod okriljem različnih multinacionalk še naprej prikriva posledice cepiv in ne priznava mnogih stranskih učinkov po cepljenju,« so zapisali pred današnjim javnim shodom v Ljubljani. Spomnili so še, da je cepljenje v številnih evropskih državah prostovoljno. V Sloveniji je cepljenje še vedno obvezno, zniževanje precepljenosti pa kaže, da se mu je v zadnjih letih izognilo vse več staršev. Podobno kot v drugih državah je tudi pri nas precepljenost najnižja v mestih, je spomnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Razumemo starše, ki so zaradi številnih informacij na spletu prestrašeni in zmedeni,« je dejal kamniški pediater Denis Baš. Ljudem, ki iščejo zanesljive odgovore, so na voljo tudi študenti medicine v projektu Imuno. »V poplavi mnenj je kakovostnih in razumljivih informacij, ki bi bile dostopne staršem, premalo,« opaža vodja projekta Eva Vrščaj.
