Ljudem, ki se odpravljajo v Srbijo, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo preverjanje, ali so zaščiteni proti ošpicam. Enako velja za dopuste v Italiji in drugih krajih z večjim številom obolelih. »Ljudje, ki ošpic niso preboleli in niso bili cepljeni z dvema odmerkoma, niso zaščiteni,« je pojasnila epidemiologinja Tatjana Frelih.
Izredno nalezljive
Za zaščitene načeloma veljajo rojeni pred letom 1960, za katere domnevajo, da so ošpice preboleli. Ljudje, ki so mlajši, hkrati pa niso bili ustrezno cepljeni (cepljenje z dvema odmerkoma so uvedli leta 1974), se lahko še cepijo, čeprav zaščita ne bo takojšnja. Cepljenje odraslih je plačljivo, za en odmerek pa je treba odšteti 21 evrov.
Tisti, ki niso prepričani, ali so bili cepljeni, in jih čaka pot v kraje s pogostejšimi ošpicami, pa lahko preverijo prisotnost protiteles proti temu virusnemu obolenju. To preverjanje je sicer samoplačniško in stane okoli 20 evrov, je pojasnila Frelihova, opravijo pa ga lahko v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ter na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Ošpice so izredno nalezljive, je opozorila: v prostoru, v katerem se je zadrževal bolnik, je lahko virus prisoten še dve uri. Prvi znaki, ki bi lahko kazali na to obolenje, pa se večinoma pojavijo dva tedna po okužbi. Med njimi so povišana temperatura, kašelj, vnetje očesne veznice in izcedek iz nosu, kasneje pa se pojavi še izpuščaj, ki se najprej pokaže za ušesi in zatem razširi. Vsak četrti bolnik z ošpicami potrebuje bolnišnično zdravljenje, je povedala Tatjana Frelih, enega na tisoč obolelih doleti vnetje možganov (encefalitis), za enega do dva na tisoč bolnikov pa so ošpice usodne. V Sloveniji, kjer je letos po podatkih NIJZ zbolelo sedem ljudi, smrti zaradi ošpic v zadnjih letih ni bilo.
V Srbiji so po poročanju tamkajšnjih medijev od začetka oktobra našteli 654 okužb z ošpicami, mlajši moški pa je umrl zaradi zapletov pri tej bolezni. Večina obolelih ni bila cepljena ali pa ni prejela obeh potrebnih odmerkov. Resne težave z ošpicami imajo tudi v sosednji Italiji, kjer so po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) med lansko in letošnjo jesenjo doletele 4973 ljudi. Pogostejše kot v Sloveniji so tudi v Avstriji, kjer je bilo v tem obdobju 91 primerov ošpic.
Kako ravnati ob znakih bolezni?
V Srbijo so se ošpice razširile po izbruhu na Kosovu, je pojasnila Frelihova, izstopajo pa Beograd in nekatera druga mesta, na primer Kraljevo in Niš. Poleg tega se z ošpicami že od lani spopadajo v Romuniji, je spomnila, v zadnjih mesecih pa so se pojavljale tudi v Grčiji in Veliki Britaniji. Če je posameznik dopustoval v krajih z večjim številom obolelih in pri sebi zazna morebitne znake ošpic, naj najprej pokliče svojega izbranega zdravnika in se z njim posvetuje, kako naj ravna, je priporočila Frelihova. Če bi se odpravil naravnost v zdravstveni dom, bi se lahko namreč okužili še mnogi drugi ljudje, ki tam čakajo na pomoč zaradi drugih težav.
V Sloveniji je bilo v zadnjih letih največ obolelih po novogoriški razstavi psov leta 2014, ko je zbolelo 19 ljudi (17 jih je obiskalo razstavo). Ošpice pa so bile nekaj časa skoraj pozabljena bolezen: med letoma 2000 in 2009 jih niso zaznali niti pri enem tukajšnjem bolniku, kasneje pa so se znova začele pojavljati. Ob tem se je vse več staršev izogibalo cepljenju svojih otrok. Na ministrstvu za zdravje so letos potrdili, da je pri ošpicah Slovenija že padla pod raven 95-odstotne precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito in preprečuje širjenje.
